Zalivska vojna
Prizori iz zalivske vojne.
Datum 2. avgust 1990 ? 28. februar 1991 Prizori??e Irak , Kuvajt , Savdska Arabija in Izrael Izid Popolna zmaga koalicije
Udele?enci
Koalicijske sile   Kuvajt   ZDA   Velika Britanija   Saudova Arabija   Egipt   Sirija   Maroko   Katar   Oman   Zdru?eni arabski emirati   Francija   Danska [1]   Belgija   Pakistan   Kanada   Australija   Nova Zelandija   Argentina   ?panija   Italija   Banglade?   Niger   Poljska   ?e?koslova?ka   Gr?ija   Ju?na Koreja   Mad?arska   Sovjetska zveza [2] in drugi	Irak
Poveljniki in vodje
Jaber Al-Ahmad Al-Jaber Al-Sabah George H. W. Bush Norman Schwarzkopf Colin Powell Calvin Waller John Major Patrick Hine Andrew Wilson Peter de la Billiere John Chapple King Fahd Prince Abdullah Prince Sultan Turki Al-Faisal Saleh Al-Muhaya Khalid bin Sultan [3] [4] Michel Roquejoffre Mohamed Hussein Tantawi Mustafa Tlass Hamad bin Khalifa Al Thani Mirza Aslam Beg	Saddam Hussein Ali Hassan al-Majid Salah Aboud Mahmoud
Mo?
956.600 [5]	545.000 (100,000 v Kuvajtu)
?rtve in izgube
Koalicija: 392 mrtvih [6] 776 ranjenih [7] Kuvajt : 1.200 mrtvih	20.000-35.000 mrtvih 75.000+ ranjenih [7]
Civilne izgube v Kuvajtu: Preko 1.000 mrtvih [8] Civilne izgube v Iraku: 3.664 mrtvih [9] Druge civilne izgube: 2 izraelska civilista mrtva, 230 ranjenih 1 saudski civilist mrtev, 65 ranjenih

Zalivska vojna ( angle?ko Gulf War ) je bila vojna med Irakom in koalicijo 30 dr?av OZN , ki jih je vodila ZDA ; vojna se je za?ela 17. januarja 1991 s spro?itvijo operacije Pu??avski vihar (ang: Operation Desert Storm).

Povod in vzrok za vojno je bila ira?ka invazija na Kuvajt 2. avgusta 1990 . Irak je napadel Kuvajt pod pretvezo, da le-ta opravlja ?rpanje nafte znotraj ira?kega ozemlja. Temu so sledile ekonomske sankcije s strani ZDA.

Poimenovanje [ uredi | uredi kodo ]

Splo?na izraza za vojno sta zalivska vojna in vojna v Perzijskim zalivu . Ameri?ani jo poznajo tudi kot operacija Pu??avski vihar in operacija Pu??avski ??it , medtem ko jo Britanci poznajo tudi po svojem kodnem imenu Operacija Granby . Kuvajt?ani in ve?ina arabskih koalicijskih dr?av uporablja vojna kuvajtske osvoboditve (Harb Tahrir al-Kuwait), medtem ko jo Ira?ani poznajo kot mati vseh bitk (Um M'a?rak).

Ozadje [ uredi | uredi kodo ]

Pred prvo svetovno vojno je Kuvajt spadal pod provinco Basra , ki je bila samostojna upravna enota v okviru otomanskega imperija . Pod sam Irak, Kuvajt ni nikoli spadal. Po prvi svetovni vojni so z nafto bogato provinco po nareku kolonialne velesile Zdru?enega kraljestva nasproti kakr?nikoli geografski ali etni?ni logiki, lo?ili od Basre in ustvarili dr?avo Kuvajt, ki je bila dolgo pod britansko nadoblastjo in je ?ele kasneje postala neodvisna monarhija . Irak ni priznaval legitimnosti kuvajtske neodvinosti, vendar do 1990 ni bilo storjeno ni? konkretnega, da bi se obstoj nove dr?ave postavil pod vpra?aj. Problem pa je obstajal ?e v tem, da se meje med Kuvajtom in Irakom niso nikoli dokon?no dolo?ile in nasprotja so rastla do ustanovitve nevtralnega obmo?ja med dr?avama.

Po iransko-ira?ki vojni v 80. letih je bil Irak hudo zadol?en pri nekaterih arabskih dr?avah. Kredit , ki ga je prejel od Kuvajta, je bil vreden 80 miljard ameri?kih dolarjev . Irak je upal, da bi z ni?anjem kvote ?rpanja nafte pripeljal do zvi?anja cene in, da bi tako la?je poravnal svoje dolgove. Nasprotno pa je Kuvajt ?rpal vedno ve?, cena je padala in Kuvajt se je pripravljal na re?itev mejnih sporov v lastno korist.

Irak je poleg tega trdil, da je sam nosil breme vojne proti Iranu, da je s tem tudi Kuvajtu dobrinesel ?tevilne prednosti, in da bi tako morala Kuvajt in Saudova Arabija ira?ke dolgove anulirati ali se o njih vsaj pogajati.

Vmes je treba omeniti, da je Irak skozi celotno obdobje vojne proti Iranu u?ival podporo zahoda, ki se je bal, da bi se islamska revolucija lahko raz?irila, ampak tudi po vojni, se je lahko ira?ki predsednik zanesel na podporo ameri?kih kolegov. Kongres je sicer premi?ljeval o sankcijah proti Iraku, zaradi kr?enja ?lovekovih pravic , vendar so nekateri vplivni senatorji Husseinu zatrdili, da bo ameri?ki predsednik (takrat George Bush Senior) vlo?il veto proti kakr?nimkolim sankcijm nasproti Iraku.

Proti koncu julija 1990 so pogajanja med Kuvajtom in Irakom stagnirala in Irak je namestil svojo vojsko na meji s Kuvajtom. Vmes se je Saddam Hussein sre?al z ameri?ko veleposlanko v Iraku, April Glaspie . Ta je sicer pokazala nekaj skrbi glede postavitve vojske, vendar ni bilo ve?jih nasprotovanj. ZDA so celo obljubile, da se v morebiten konflikt ne bodo vme?ale. Hussein je pogovor dojel kot nezanimanje ameri?ke vlade za notranjearabske konflikte in kot zeleno lu? za svoje prihodnje akcije v odnosu do Kuvajta.

Potek vojne [ uredi | uredi kodo ]

Uvod [ uredi | uredi kodo ]

2. avgusta 1990 so ira?ke sile vdrle v Kuvajt in zasedle pomembnej?e strate?ke to?ke v de?eli, vklju?no s pala?o emirja. Vojaki so uni?evali medicinsko in sicer?njo preskrbo dr?ave in prevzeli medije, poleg tega je ira?ka vojska ugrabila ?tevilne zahodne turiste kot talce . Irak je nato postavil 'osvobojeno kuvajtsko' marionetno vlado pod vodstvom Alaa Husseina Alija . To so nato kmalu razpustili in razglasili dele Kuvajta za podalj?ek province Basre, ostali del pa za devetnajsto ira?ko provinco.

Le nekaj ur po napadu je VS OZN-ja sprejel resolucijo, ki je napad obsodila in zahtevala, da se ira?ka vojska umakne. 6. avgusta je Varnostni svet sprejel novo resolucijo in razglasil ekonomske sankcije proti Iraku. George Bush Senior je napovedal za?etek defenzivne akcije, ki bi Iraku prepre?ila pre?kanje Saudsko-Arabske meje (Operation Desert Shield ). Ameri?ko obrambno ministrstvo je trdilo, da ima mo?no voja?ko zasedbo na kuvajtsko-saudski meji. Sovjetski sateliti niso pokazali nobenega zgo??enega voja?kega skupka. Ameri?ka vojska je nato po?iljala ve? vojakov v omenjeno obmo?je in kon?no dosegla ?tevilo 500,000. Med voja?kimi strokovnjaki vlada soglasje, da pred oktobrom ameri?ka vojska ne bi mogla prepre?iti ira?ke invazije v Saudsko Arabijo. Zdru?ene dr?ave so proti Iraku zbrale mo?no voja?ko skupnost 660,000 vojakov iz 34 dr?av.

12. avgusta 1990 je Saddam Hussein ponudil umik ira?kih vojakov iz Kuvajta, ?e bi se tudi Sirija umaknila iz ilegalno zasedenih obmo?ij v Libanonu in Izrael vrnil vsa obmo?ja osvojena v vojni leta 1967.

23. avgusta 1990 je pri?la nova poduba: Irak se umakne iz Kuvajta in izpusti vse zahodne talce ?e se:

1. sankcije proti njemu sprostijo
2. zagotovi dostop do perzijskega zaliva
3. zagotovi popolni nadzor nad naftno plo??adjo Rumailah (ki sega cca 3 km v Kuvajt)

Poleg tega je Irak zahteval pogajanja med Irakom in ZDA glede naftnega sporazuma, glede varnostnih interesov obeh dr?av, glede stabilnosti zalivske regije in glede re?itve finan?nih in ekonomskih te?av Iraka.

29.11.1990 je Varnostni svet sprejel resolucijo 678 v kateri Iraku postavlja ultimat: iz Kuvajta se more umakniti do 15.1.1991.

Konec decembrat je Irak spet ponudil novo re?itev. Predlog je ponudil umik iz Kuvajta, ?e bi se ZDA odrekle napadu med umikom, ?e bi tuje sile zapustile regijo, ?e bi se dosegel sporazum o Palestini , ?e bi se iz regije umaknilo nuklearno oro?je . Ameri?ani so predlog sprejeli kot ≫zanimiv≪, saj ni zahteval mejnih pogajanj in je kazal na ira?ki interes prekinitve spora na osnovi pogajanj. Ameri?ka vlada je predlog takoj zavrnila.

Takoj po ira?ki invaziji v Kuvajt, so v ZDA ustanovili dru?tvo za svoboden Kuvajt. S sredstvi 14 milijonov dolarjev, ki so pri?li od kuvajtske vlade, je to dru?tvo za?elo medijsko kampanjo, kjer so razlagali, kako ira?ki vojaki jemljejo kuvajtske otroke, jih polagajo na tla in pustijo umirati. Na televiziji so se kazali zre?irani posnetki, Varnostni svet in ameri?ki kongres sta dobivala ponarejene dokumente. Po osvoboditvi Kuvajta pa se je kar nekaj izmi?ljenih zgodb glede slabega ravnanja s civilisti, izkazalo za resni?ne. Ira?ani so aretirali in ubijali ljudi, dr?avico so izropali in ?tevilne ljudi iz Kuvajta so nasilno prepeljali v Irak.

Nekaj mirovnih pogodb so predlagali, sklenili niso nobene. ZDA so zahtevale, da se Irak brezpogojno umakne iz Kuvajta. Irak je rekel, da se bo umaknil isto?asno, kot se bo Sirija umaknila iz Libanona in Izrael iz Zahodnega brega , Gaze in golanskih planot.

12. januarja 1991 je nato ameri?ki kongres odlo?il, da bo z voja?ko silo Ira?ane pregnal iz Kuvajta.

Vojna v zraku [ uredi | uredi kodo ]

16. januarja se je za?ela zra?na ofenziva, 17. januarja se je za?ela operacije Desert Storm: 1000 letov na dan in Ameri?ani so uporabili 10 krat ve? oro?ja kot zavezniki v drugi svetovni vojni. S pomo?jo specialnih sil pred in med zra?nimi napadi je Irak izgubil vse vodilne centre zra?nih sil in prav tako vse radarske naprave . Velik del ira?ki vojnih letal so Ameri?ani uni?ili kar na tleh. Le redkim ira?kim pilotom je uspel pobeg v Iran. Amerika je poro?ala o pribli?no 23-30ih izgubljenih letalih, pri Ira?anih naj bi se ?tevilka gibala okoli 300, obe ?tevilki pa je treba kriti?no pretehtati in sprejeti verjetnost, da so jih Ameri?ani izgubilo malo ve? in Ira?ani malo manj, kot pravijo ?tevilke. 18. januarja so iz Iraka poslali rakete nad Izrael, v poteku vojne je nad Izrael priletelo 40 raket in 46 nad Saudovo Arabijo. Ameri?ka premo? se je kar hitro izkazala, problem je nastal le v tem, da so Ameri?ani bombardirali vse, kar bi lahko koristilo tako vojski kot civilistom. Tako so uni?ili elektri?ne povezave, ?eleznico, mostove, luke itn. Produkcija elektrike je po vojni zna?ala le 4 % procente predvojne produkcije. Mo?no je bila po?kodovana tudi vodna infrastruktura, kar je ?kodilo predvsem civilnemu prebivalstvu. Kanalizacija je zaradi uni?enih sistemov upravljanja tekla naravnost v Tigris , iz katerega je civilno prebivalstvo bilo prisiljeno ?rpati vodo. Sledile so ?tevilne epidemske bolezni . Zavezniki so se sicer sku?ali izogibati napadom na civilne cilje, vendar civilne ?rtve v napadih niso izostale. Irak je napadal strate?ke to?ke zaveznikov v Saudovi Arabiji in Izrael v upanju, da bi Izrael povlekel v vojno dogajanje. Tako bi lahko ostale arabske dr?ave pripeljal do tega, da izstopijo iz zavezni?tva. Plan je propadel. Arabske dr?ave so ostale v zavezni?tvu, razen Jordanije , ki je ostala nevtralna.

Vojna na tleh [ uredi | uredi kodo ]

22. februarja 1991 je Irak pristal na premirje, ki ga je predlagala Sovjetska zveza . Sporazum je predvideval, da se Irak v ?asovnem okviru treh tednov umakne na svojo izhodi??no pozicijo pred napadom, temu pa bi sledilo premirje. Sporazum je tudi zahteval kontrolo umika in premirja s strani Varnostnega sveta Organizacije zdru?enih narodov. ZDA so predloge odklonile, vendar obljubile, da ira?kih sil pri umiku ne bodo napadle, Iraku pa so dale 24 ur ?asa, da z umikom tudi za?ne.

Konec februarja so Ameri?ani za?eli vojno na tleh, kmalu zatem je konvoj ameri?kih marincev vdrl globoko v ira?ki teritorij in ujeli na tiso?e ira?kih vojakov in dezerterjev.

Ena najve?jih skrbi, da bi Irak lahko uporabil kemi?no oro?je , se na sre?o ni uresni?ila. 26. februarja so se ira?ke sile za?ele umikati iz Kuvajta, medtem so po?kodovale nekaj kuvajtskih naftnih polj in povzro?ile skoraj?njo naravno katastrofo, ko so poskrbeli za to, da so se ogromne koli?ine nafte izlile v perzijski zaliv ali zgorele . Ira?ke sile, ki so jih spremljali tudi ira?ki in palestinski civilisti, so se umikali po glavni cesti, ki je povezovala Kuvajt in Irak. Zavezniki so jih ?tevilne ure bombardirali in cesta je dobila vzdevek Highway of Death . Bombardiranje na umikajo?e se vojake je veliko analitikov ocenilo kot vojni zlo?in , tudi biv?i ameri?ki pravosodni minister Ramsey Clark .

27. februarja je predsednik Bush proglasil premirje. Mirovna konferenca je potekala na jugu Iraka, na malem obmo?ju tik ob meji, ki so ga zasedle zavezni?ke sile. Na severu so Kurdi zaupali ameri?kim obljubljam, da bodo podprli ljudsko vstajo in se za?eli boriti. Ameri?ani svojih obljub niso uresni?ili, ira?ki generali pa so brutalno obra?unali z lahkovernimi Kurdi. Posledi?no tej akciji je na milijone Kurdov pobegnilo v kurdske dele Tur?ije in Irana.

V Kuvajtu je oblast ponovno prevzel emir in nadaljeval konzervativno vlado, ki je sedaj delovala proti domnevnim kolaboratorjem. Ve? sto ljudi je moralo dr?avo zapustiti.

Stanje po vojni [ uredi | uredi kodo ]

?rtve [ uredi | uredi kodo ]

Na strani ameri?kih vojakov naj bi bilo 378 mrtvih. Pri ira?kih ?rtvah pa se pojavijo neverjetna odstopanja ocen: od 1,500 do 200,000. Verjetna je ?tevilka med 25,000 in 75,000. Ameri?ani so ujeli 71,000 ira?kih vojnih ujetnikov, ira?ke civilne ?rtve naj bi dosegle do 35,000 mrtvih. Zaradi uporabe nevarnega oro?ja z uranom, ki po eksploziji povzro?i radioaktivno okolico, se je pove?alo ?tevilo rakastih obolenj v ju?nem Iraku, prav tako kot ?tevilno nezdravih novorojen?kov. Tako imenovani zalivnovojni sindrom naj bi bil po nekaterih trditvah prav tako posledica obogatenega odvr?enega urana. Pod tem sindromom se razumejo bolezni pri novorojen?kih ameri?kih vojnih veteranov (iz te vojne).

Stro?ki [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ki kongres je stro?ke ocenil na 61,1 miliard ameri?kih dolarjev; dve tretjini tega so pla?ali Kuvajt , Nem?ija , Japonska in Saudova Arabija . Irak je imel pred vojno 4. najve?jo zalogo oklepnikov, ?etudi ne na najvi?jem tehnolo?kem nivoju. Izgube teh ni nikoli ve? nadoknadil.

(Politi?ne) posledice [ uredi | uredi kodo ]

1. cone, kjer je bilo za Ira?ane prepovedano letenje v interesu ??itenja ?iitske in kurdske populacije. Varovanje con je bilo predvsem pod nadzorom ZDA in VB. V operacijah Northern Watch oz. Southern Watch so v naslednjih 11 letih imeli ve? napadov kot v celotni vojni.
2. OZN je sestavil komisijo za pregled, koliko in kak?nega oro?ja Irak poseduje; pregledovali naj bi tudi uni?evanje nekaterih oklepnikov in letal. Irak je nekatere teh stvari sprejel, druge zavrnil. Leta 1997 so vse ameri?ke ?lane komisije napotili iz dr?ave in jih obto?ili, da za ZDA opravljajo ?piona?o. ZDA so to kasneje priznale.
3. ?e pred 1997 je komisija na?la neki dokaz za biolo?ki voja?ki program in poro?ala omejevanje njihovega dela na ?tevilnih to?kah.
4. Ekonomske sankcije so sledile tako po vojni. Irak je lahko skozi program hrana-za-nafto uva?al le dolo?ene produkte. Leta 1998 je UNICEF poro?al, da so sankcije pripeljale do pove?anja smrtnih ?rtev za 90,000 letno, predvsem na ra?un malih otrok in dojen?kov.
5. t. i. sindrom zalivske vojne, zaradi katerega so se ameri?kim veteranom rojevali prizadeti otroci. Kriv za to naj bi bil odvr?en obogaten uran , kar pa ravno zaradi redkosti tega sindroma pri doma?inih in vojakih iz ostalih dr?av ni preve? verjetno. Kasneje so se pojavile tudi druge teorije, predvsem preveliko ?tevilo cepiv, ki so ?kodovala imunskemu sistemu cepljenih vojakov.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam vojn

Opombe in viri [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave (v angle??ini) [ uredi | uredi kodo ]

http://www.thirdgradersatwar.com Arhivirano 2018-03-19 na Wayback Machine . find out what really happened as told by a Cavalry Scout

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Zalivska vojna .

• Website about the french Daguet Division
• Gulf War Guide - Iraq, U.S., UK Operation Desert storm War site with special features on the war
• Saddam Hussein & the invasion of Kuwait. Arhivirano 2010-06-27 na Wayback Machine .
• CBC Digital Archives - The 1991 Gulf War
• Master Index of Desert Storm Oral History Interviews Arhivirano 2010-12-31 na Wayback Machine . by the United States Army Center of Military History
• Bibliography of the Desert Shield and Desert Storm Arhivirano 2007-12-12 na Wayback Machine . compiled by the United States Army Center of Military History
• Persian Gulf War