?lovekove pravice

?lovekove pravice so pravice vseh ljudi . Zapisane so v Splo?ni deklaraciji o ?lovekovih pravicah , v razli?nih mednarodnih aktih, tudi konvencijah , lahko so in ?tejejo tudi za del same ustave neke dr?avne ureditve. Podane pa so lahko tudi v posameznih zakonih . Namen te opredelitve ?lovekovih pravic in svobo??in je omogo?anje razvijanja in uporabe ?love?kih kvalitet, inteligence, talentov in vesti ter zadovoljevanja duhovnih in drugih potreb, pa tudi omejevanje dr?avnih mo?i pri resnem uresni?evanju dr?avnih funkcij. V ustavnopravni teoriji so kot temeljne ?lovekove pravice imenovane tiste pravice, ki so praviloma urejene z ustavo in ki so po vsebini temelj pravne skupne ureditve dru?be in dr?ave. Toda vse ?lovekove pravice, ki jih dolo?a ustava, niso temeljne pravice, niti niso urejene z ustavo. Po nosilcih (subjektih) delimo temeljne pravice predvsem na ?lovekove in dr?avljanske pravice.

?lovekove so tiste, ki jih ima ?lovek kot ?lovek . Pravice ?loveka opredeljujemo kot pravice glede na druge ljudi in do osebnosti posameznika, ki ga obravnavamo kot celovita osebnost. ( voljia , zavest , aktivnost ...).
Dr?avljanske pa so tiste pravice, ki pripadajo ?loveku kot dr?avljanu in ki jih izgubi z morebitno izgubo dr?avljanstva .

Za dosledno spo?tovanje ?lovekovih pravic skrbi urad Varuha ?lovekovih pravic , sodno varstvo ?lovekovih pravic ureja tudi ustavno sodi??e ali najvi?je sodi??e, ki opravlja tudi varstvo ustave. Zunaj same dr?ave obstajajo organizacije, ki prav tako varujejo ?lovekove pravice in svobo??ine in tako tudi izvajajo politi?ne pritiske na dr?avo od zunaj. Kot aktivisti?ne so pomembne organizacije kakr?na je Amnesty International in Human Rights Watch. Nekatere mednarodne konvencije, na primer Evropska konvencija o ?lovekovih pravicah , postavijo tudi mednarodno sodi??e, ki varuje ?lovekove pravice in skrbi za poenotenje prava ?lovekovih pravic za vse podpisnice konvencije. Sodi??e Afri?ke Unije prevzema naloge varovanja ?lovekovih pravic na podro?ju Afri?ke listine o ?lovekovih pravicah in pravicah ljudstev. Podobno sodi??e obstaja tudi na podro?ju Azije in Amerike.

Svetovni dan ?lovekovih pravic se praznuje vsak 10. december, to je tudi dan sprejetja Splo?ne dekleracije o ?lovekovih pravicah.

V Sloveniji ?lovekove pravice ureja Ustava republike Slovenije , zavezani pa smo tudi z Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o ?lovekovih pravicah. Evropska unija pozna tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah . Ob tem so dr?ave zavezane tudi z drugimi mednarodnimi pogodbami in akti. Jugoslavija splo?ne deklaracije ?lovekovih pravic nikoli ni podpisala.

Pravice in svobo??ine [ uredi | uredi kodo ]

Pravice in svobo??ine so nastale v zelo razli?nih okoli??inah in so posledica raznolikih prizadevanj razli?nih skupin.

Zna?ilnosti ?lovekovih pravic so:

visoko prednostne norme, saj so v osnovi civilizacijske norme, ki skrbijo za ohranjanje miru, varnosti tako na ravni dr?ave kot v svetu
so priznane in uzakonjene kot pravne norme na mednarodnem, regionalnem in nacionalnem nivoju
?lovekove pravice dolo?ajo minimalni standard za vse ljudi. Vsaka dr?ava in dru?ba lahko opredeli in uveljavlja vi?je in bolj dolo?ne standarde.
so neodtujljive, ni jih potrebno kupiti, si jih prislu?iti, podedovati, ni si jim mogo?e odpovedati in le v izjemnih vnaprej dolo?enih primerih so lahko odvzete
so nedeljive, medsebojno odvisne in medsebojno povezane, torej ne morejo biti obravnavane lo?eno druga od druge ali razporejene po razli?nih vrednostih ali razli?ni veljavi. Nekatere pravice obstajajo le, ker so se?tevek drugih pravic.

Generacije pravic [ uredi | uredi kodo ]

Pravice so pravno nasledstvo mnogih prizadevanj najraznovrstnej?ih skupin in so pomembna civilizacijska dedi??ina pravnega razvoja sveta kot ga poznamo. Mnoge pravice so nastale evolutivno s ?asom in nujnimi posegi v ustavno ureditev, nekatere pa so posledica groze?ih ali prete?ih vojnih ali dr?avljanskih spopadov ali revolucij. ?lovekove pravice so se porazdelile na tri generacije v evropski pravni teoriji:

Dr?avljanske in politi?ne pravice [ uredi | uredi kodo ]

Prva generacija pravic se navezujejo na svobodo in vklju?ujejo pravico do ?ivljenja, prostosti in osebne varnosti, pravico do odsotnosti nasilja in su?enjstva , pravico do politi?nega udejstvovanja, svobode prepri?anja, izra?anja, svoboda vesti in veroizpovedi ter pravico do zdru?evanja in zborovanja. Prve pravice do politi?nega udejstvovanja so obstajale ?e z Magno Carto in definirajo parlamentarno ureditev.

Pomembno pri tem pomaga tako Deklaracija o pravicah ?loveka in dr?avljana kot prvi in najbolj iz?i??en seznam takih pravic, ki so jih kasneje dodale kot prvih osem amendmajev tudi Zdru?ene dr?ave Amerike in ?e mnoge kasneje napisane ustave.

Temeljne pravice in svobo??ine
1. Pravica do ?ivljenja
2. Prepoved mu?enja
3. Prepoved su?enjstva , prisilnega dela
4. Svoboda gibanja
5. Svoboda izra?anja
6. Nedotakljivost ?lovekove zasebnosti
Dr?avljanske in politi?ne pravice
1. Svoboda zbiranja in zdru?evanja
2. Pravica do po?tenega sojenja
3. Volilna pravica
4. Pravica do enakopravnosti pred zakonom
5. Izjemni posegi dr?ave v tak?ne pravice

Solidarnostne in kolektivne pravice [ uredi | uredi kodo ]

Tretja generacija pravic vklju?ujejo pravico razvoja, miru, zdravega okolja, u?ivanja in izkori??anja skupne dedi??ine ?love?tva, pravica do komunikacije in pravica do humanitarne pomo?i. Veljajo za "zelene pravice" in so posledica deklerativnega prava, ki je tako podlaga za mednarodno sodelovanje pri projektih financiranja mednarodnih ustanov, mednarodnih akcij in vzdr?evanja kulturne, ?love?ke, naravne dedi??ine onkraj prizadevanj na ravni dr?ave. Mnogi pravni teoretiki trdijo, da so te pravice komajda prave pravice, saj dejansko le ustvarjajo dol?nost dr?ave dr?avljanom. Pravice tretje generacije so razmeroma mlade in obstajajo od 1970tih let, vsebuje jih na primer Afri?ka listina ?lovekovih pravic in pravic ljudstev, kot jo je sprejela predhodnica Afri?ke unije , so tudi vsebina slovenske ustave in mnogih nedavno napisanih ustav.

Postindustrijske pravice
1. Pravica do zdravja
2. Pravica do zdravega ?ivljenskega okolja
3. Pravica do vode in drugih naravnih virov
4. Pravica do miru, odsotnosti vojne
Ranljive in ob?utljive skupine
Kulturne pravice
1. Pravice do kulturne istovetnosti
2. Pravice do udele?be pri kulturnem ?ivljenju
3. Pravica do izobra?evanja
4. Svoboda do izmenjave informacij
5. Pravica do sodelovanja pri kulturnih politikah
Pravice manj?in in narodov
1. Manj?insko pravo
2. Uporaba jezika
3. Uporaba topografije
4. Sodelovanje manj?in v lokalni samoupravi
5. Pravica do enakopravnosti narodov
6. Pravica naroda do samoodlo?be, samoopredelitve
7. Pravica do miru in varnosti

Odgovornost za ?lovekove pravice [ uredi | uredi kodo ]

Dokumenti o ?lovekovih pravicah dolo?ajo, kdo je odgovoren za uresni?evanje in spo?tovanje pravic:

Primarna odgovornost je na dr?avah oziroma vladah, da zagotovijo spo?tovanje ?lovekovih pravic. Naslovniki primarne odgovornosti so dr?ave, vlade in mednarodne organizacije.
Protesti Libijcev v Dublinu - "Gadaffi je mesar"
Sekundarna odgovornost je na posameznikih, da spo?tujejo ?lovekove pravice drugih. Vsaka pravica se kon?a tam, kjer se za?ne pravica drugega. Naslovniki sekundarne odgovornosti so posamezniki in skupine ljudi. Sekundarna odgovornost naslavlja predvsem pripadnike oblasti in vodstva in postavlja okvirje na kak?en na?in jim je dovoljeno uveljavljati oblast. Kr?itev nekaterih pravic lahko pomeni tudi prepoved dru?be, ki tak?ne pravice omejujejo.

Organizacija zdru?enih narodov [ uredi | uredi kodo ]

Na ravni Zdru?enih narodov obstaja Svet za za??ito ?lovekovih pravic od leta 2006, ki deluje kot promotor in za??itnik ?lovekovih pravic na ravni Generalne skup??ine Zdru?enih narodov . Med ?lanice sveta se izbere 47 dr?av po tajnih in neposrednih volitvah, ?lanice pa so razpostavljene enakovredno po celem svetu glede na celine. Svet je razmeroma nov element OZN, ki je zamenjal prej?njo Komisijo za ?lovekove pravice pri OZN, ki je delovala od leta 1946 naprej in bila mno?i?no kritizirana zaradi medlega odziva glede Izraela , Ruande , Sudana in Bosne in Hercegovine .

Varovanje ?lovekovih pravic pozna ve? pomembnih te?av. Vsi pravni sistemi ne poznajo enakih definicij pravic, prav tako pa tudi ne enakih vrednostnih sistemov. Ve?ina vrednostnih sistemov temelji na verski ali druga?ni podlagi, kar lahko pomeni mednarodnopravni spor, mednarodno pa je garant etike Splo?na dekleracija ?lovekovih pravic Organizacije zdru?enih narodov . Pomemben je tudi razkol glede sekularnosti, kjer se razpravlja o upravi?enosti ?eriatskega prava in vpra?anja glede pravice do ubijanja vernikov, ki zapustijo versko skupnost. Pomen dekleracije se opazuje tudi glede problematike genocida, novih tehnologij, zasebnosti, enakopravnosti pred zakonom...

Ker so ?lovekove pravice pravo, ki omejuje dr?avo pri upravljanju z dr?avljani in drugimi ljudmi, delujejo izklju?no na podro?ju miru in regularnih razmer. Ob izrednem stanju ima dr?ava pravico do posebnih pooblastil, ki jih lahko preda tako vojski , policiji ali drugim oblastem. V primeru konflikta veljajo posebne razmere, ki jih ureja vojno mednarodno pravo, dolo?ene ?lovekove pravice pa se v tak?nih primerih zagotovijo, kakor so posebej dolo?ene.

Kritika ?lovekovih pravic [ uredi | uredi kodo ]

?lovekove pravice oziroma skrb za dvig gospodarstva s ponujanjem ve?je neodvisnosti dru?bam od dr?avnih in?titucij so bile zelo dolgo klju?en dejavnik za optimalno gospodarjenje. Pravice, ki temeljijo na pravicah delavca oziroma do humanitarne pomo?i dr?ave pri vzdr?evanju svoje tradicije, pa zahtevajo predvsem odgovornost dr?ave pri vzdr?evanju znosnih razmer za delavce, dr?avljane, tujce. Kr?enje ali nespo?tovanje teh pravic pomeni za celo dr?avo resno gospodarsko ?kodo in pohabljanje dru?bene koherence.

Visoka merila ?lovekovih pravic so mnogokrat vsiljiva in mu?na za mnoge svetovne voditelje pa tudi manj?e dr?ave, saj terjajo od dr?ave zagotavljanje teh pravic na karseda u?inkovit na?in, posami?ne politike pa lahko ponovno pomenijo kr?itev teh pravic. Dr?ave so tako nenehno pod mednarodnem nadzorom, a mnogo kr?itev se re?uje le preko politi?nih pritiskov. Uveljavljanje nekaterih pravic lahko spro?a zgro?anje in nor?evanje, mo?ni so tudi fundamentalisti?ni pomisleki o naravi in smiselnosti dru?bene ureditve.

Dvigovanje standardov ?lovekovih pravic dviguje predvsem odgovornosti dr?ave pri re?evanju tovrstnih te?av v posami?nih primerih, kar je lahko izredna razbremenitev nadaljnjih kr?itev. ?lovekova pravica je mnogokrat omenjena tudi v zmotnem smislu. ?lovekova pravica skrbi za vrednote dr?ave do posameznika, a ne ureja odnosov posameznikov in drugih pravnih oseb do posameznika v primeru civilnopravnih sporov.

Teorija pozna tudi kritiko ?lovekovih pravic kot nerelevantno pravo, ki je odve?no in nepotrebno ob sicer?nji moralnosti dru?be. Pravo ?lovekovih pravic je tako zastavljeno kot zapis pravic in dol?nosti, ki jih vsi spo?tujemo brez izjem, kar velja ?e posebej ob razumevanju naravnopravne teorije, kjer je zapisana zakonodaja le zakonodaja, ki se ?eli pribli?ati ob?i pravi?nosti.

Najstarej?a filozofska kritika ureditvi ?lovekovih pravic gre Jeremyu Bentham u, ki trdi, da so ?lovekove pravice kot zapisane vrednote nesmisel, celo retori?ni konstrukt brez vrednosti. Opira se ne dru?bo, ki na ureditev in pravila reagira le subjektivno, kar na nek na?in dokazuje, da dru?ba nikoli ne misli pravice, temve? jih le ?uti v obliki bole?ine, ugodja, ocene lastne sre?e. Dru?ba, ki ne misli svojih pravic, torej le izrazito dojema svoje okolje kot vrednotenje lastne sre?e in zadovoljstva. ?lovekove pravice po resnici ne pomenijo ni?esar nikomur, ?e je dru?ba kot taka sre?na.

Pomemben kritik ?lovekovih pravic je tudi Edmund Burke :

"Kak?en smisel je preiskovati ?lovekovo abstraktno pravico do hrane in zdravil? Vpra?ajmo se raje po kak?ni metodi jih dobiti in zau?iti."

Za razliko od Locka , Burke ni verjel, da vladavina obstaja le, da ??iti ?e obstoje?e naravno pravo, pravice, ki jih od nekdaj premoremo. Verjel je, da "osnovne pravice ?loveka preidejo skozi ?as skozi razli?na odstopanja in preslikave, da je absurdno govoriti o njih, kot da bi vedno bile enake, preproste in uperjene v isto smer." Naloga vlade je tako predvsem preoblikovati pravice, ?e so nesmiselne, v prednost, ki jo dr?avljan zadovoljen uporabi.

Burke se izrazito boji pravic, ki bi preve? abstraktne zavezale vlado onkraj njene mo?i. Tako tiste, ki "spustijo na tla starodavne ustanove, naklepno uni?ujejo upravnike in javne ustanove", imenuje najbolj zlohotne in zlobne ljudi. Burke je verjel, da abstrakten splo?en zapis pravic ?loveka pomeni nujno vsaj v dolo?ene obsegu revolucionarno dejanje. Splo?na pravica nujno pomeni brezkompromisen zapis mo?nega, katerega kr?itev je zlahka razlog za oboro?eno vstajo mno?ic. A to je te?ava, saj je politika:

"Vsa oblast...obstoji na kompromisu in pogajanjih. Mi le tehtamo neugodja; tu vzamemo, tu damo; pustimo neke pravice, da lahko u?ivamo druge; ve?inoma izberemo, da smo veseli dr?avljani in ne pridu?eni to?niki."

Naravne zapisane pravice proti katerim ni zdravni?kega recepta, proti katerim ni mo? podpisati soglasja ali pogodbe, bodo dale revolucionarjem le orodje, da uni?ijo dru?bo, katero so nagradili s temi istimi pravicami. Burke je tako verjel da politi?ne pravice francoske Dekleracije pravic ?loveka in dr?avljana vodijo v "svet poln norosti, nereda, zlobe, zmede in nenehne ?alosti.”

Karl Marx kritizira Dekleracijo o pravicah ?loveka in dr?avljana kot ideologijo:

Predvsem zapi?emo, da so pravice ?loveka za razliko od pravic dr?avljana, ni? drugega kot pravice ?lana civilne dr?avljanske dru?be, torej pravica egoisti?nega ?loveka, ?loveka, ki je lo?en od drugih ljudi in druga?en od skupnosti. Svoboda je le to, da lahko naredi? karkoli, kar ne ?koduje drugim. Meje v okviru katerih deluje? brez da ?kodi? komurkoli, dolo?a zakon, kakor dolo?a ?rta na igri??u mejo med dvema poljema. Varnost je vrhunski socialni koncept me??anske dru?be. Koncept policije je namre?, da vsa dru?ba obstaja le, da ohranja vsakemu ?lanu ohranitev njegove osebe, pravic in njegovega premo?enja.

Najve? in najbolj ob?irne kritike so bile namenjene pravicam druge generacije. Urejanje delavskih in socialnih pravic je nastalo le na podlagi komunisti?ne ureditve kot alternativne ureditve in svetovnega nazora. Deloma so bile tudi posledice dviga ob?ega izobilja industrijske dru?be. Urejanje dru?benih odnosov na ravni dr?ave in tako zagotavljanje izobilja delavcem je poleg komunizma na drugi strani oblikovalo dru?beno organizacijo, kjer so delavci bili organizirani in postrojeni tako v voja?kih in delavskih enotah namenjeni pospe?eni proizvodnji. Korporativizem, ki je zahteval poenotenje sindikalnih in gospodarskih interesov, se je imenoval fa?izem v Italiji, oziroma kasneje nacionalsocializem v Nem?iji. Zaradi generalne prepovedi vojne, oboro?evanja in celo oro?ne proizvodnje so bile marsikatere dejavnosti teh dr?av sporne za mednarodno pravo, Dru?tvo narodov tedaj ni imelo mo?nosti pravilno ugotavljati kr?itve, mnoge pomembne dr?ave pa celo niso bile ?lanice Dru?tva narodov (ZDA) ali pa so izstopale (Italija, Nem?ija) ob pribli?evanju druge svetovne vojne.

Po krizi v Iraku obstajajo v razli?nih dr?avah resni pomisleki o naravi ?lovekovih pravic v mednarodnem pravu ter o in?trumentih s katerimi se ??itijo te pravice. Ob sprejemu Splo?ne dekleracije ?lovekovih pravic so mnoge dr?ave izrazile zadr?ke. Tako Sovjetska zveza , Saudska Arabija , Jugoslavija, Ukrajina, ?e?koslova?ka, Poljska, Belorusija in Ju?na Afrika so tedaj imele pridr?ke ob sprejetju. ?e posebej je zanimiv pridr?ek komunisti?nih oblasti, ki so verjele, da je enotna oblast ljudstva edini naslov iz katerih lahko nastanejo ?lovekove pravice. Splo?na dekleracija naj tudi ne bi zagotavljala dovolj pravic, te pravice pa tudi ni mo?no uspe?no zahtevati od dr?ave, saj Organizacija zdru?enih narodov ohranja visoko raven suverenosti dr?av, ?etudi kr?ijo pravila OZN. Revne ?etrti v zelo demokrati?ni Braziliji bele?ijo prekomerno policijsko nasilje. Zdru?ene dr?ave Amerike so v boju zoper terorizem presegle prej obi?ajne standarde varovanja ?lovekovih pravic. Pomembne kr?itve poznajo sedaj v vseh dr?avah v tak?ni ali druga?ni obliki.

Mnogi zagovorniki ?lovekovih pravic voljno priznajo da pravo ?lovekovih pravic ni delujo?i pravni sistem temve? opora mednarodnega prava pri urejanju socialnih, dr?avljanskih in kulturnih razmerij v razli?nih dr?avah. Helsin?ka sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 je omogo?ila vladnim disidentom da se sklicujejo na vedno ve?jo pravno varnost in skrb za dr?avljane tudi pri upiranju totalitarnim sistemom. Mednarodne organizacije zdru?enih narodov in mnogi mednarodni akti so varovali dr?avljane. Podobno visoke standarde so si zadale tudi ZDA, ki so v zunanji politiki vedno bolj prizadevale za vi?je standarde ?lovekovih pravic. Na mnogih ravneh se ugotavljajo zlorabe sklicevanja na ?lovekove pravice, kar dejansko razvrednoti tudi same akte. Nekatere dr?ave se po?utijo tudi ogro?ene zaradi prekomernega vpliva, ki ga varovanje ?lovekovih pravic prina?a v suverenost dr?ave. Ker je napad ZDA na Irak leta 2003, pa tudi aneksija Rusije v Ukrajino leta 2014 imel opravi?ilo preventivnega varovanja ?lovekovih pravic, podobno pa velja tudi glede zavezanosti sodb mednarodnih sodi?? glede kr?enja ?lovekovih pravic, je narava ?lovekovih pravic v resnih te?avah.

Glej tudi: [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Normativna kontrola
Narodne knji?nice	?panija Francija (data) Nem?ija Izrael ZDA Japonska ?e?ka republika
Drugo	National Archives (ZDA)