To je esej . Vsebuje nasvet ali mnenje enega ali ve? sodelavcev Wikipedije. Ta stran ni enciklopedijski ?lanek in tudi ne pravilo ali smernica Wikipedije ,saj ga skupnost ni temeljito prou?ila . Nekateri eseji predstavljajo ?iroko sprejete norme, drugi pa le stali??e manj?ine.

Ta Wikipedijina stran potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati to Wikipedijino stran .

Ta ?lanek vsebuje podatke, ki so morda napa?ni . Prosimo, pomagaj zagotoviti, da so sporni podatki podprti z zanesljivimi viri . Glej ustrezno razpravo na pogovorni strani .

Wikipedija je prosta enciklopedija , ki jo soustvarjajo sodelavci z vsega sveta. Spleti??e je WikiWiki , kar pomeni, da lahko preprosto s klikom na povezavo ≫uredi≪, ki jo najdemo na vseh straneh Wikipedija (z izjemo nekaj za??itenih strani ) vsakdo, skupaj z vami, kadarkoli ureja katerikoli ?lanek. Wikipedija postaja z vsakim dnem bolj uporabno ter uporabljeno orodje, tako pri strokovni kot pri doma?i uporabi. Sam sistem, ki je povsem odprt in dovzeten za spremembe kateregakoli uporabnika namre? zagotavlja predvsem neverjetno a?urnost, ki ji ni para napram tiskanim oblikam enciklopedij, enormna baza uporabnikov pa poskrbi, da so pokrite tudi teme, ki bi druga?e bile spregledane oz. ozna?ene za nepomembne.

Wikipedija je za?ela obstajati 15. januarja 2001 . Slovenska Wikipedija s trenutno 185.004 ?lanki deluje od 26. februarja 2002 .

Wikipedia je ve?jezi?na internetno zasnovana splo?na enciklopedija, s prosto vsebino. ?lanke lahko pi?e in spreminja kdorkoli, ki ima dostop do te spletne strani. Ime izhaja iz zlo?enke dveh besed: wiki in enciklopedija. Primarni serverji Wikipedie se nahajajo v Tampi na Floridi, dodatni pa v Amsterdamu in v Seoulu.

Wikipedia uporablja wiki software, ki omogo?a ve? avtorjem hkratno urejanje ter arhiviranje sprememb v bazo. Relevantne ?lanke lahko najdejo s sledenjem povezavam iz enega ?lanka do drugega. Wikipedia ima tudi lastno razvr??anje naslovov; ?lanki so zdru?eni v sistem iskanja po kategorijah. Wikipedio so prvi? zagnali v angle?ki razli?ici 15. januarja 2001, kot dopolnilo Nupedie, pokojne internetne enciklopedije, kjer so ?lanke pisali strokovnjaki. Projekt Wikipedia zdaj nadzoruje neprofitna organizacija Wikimedia Foundation, ki jo je ustvaril Jimmy Wales soustanovitelj Wikipedie. Wikipedia ima ve? kot 6 milijonov ?lankov v 250 jezikih. Samo v angle?kem jeziku, je ?lankov ve? kot milijon in pol. Po promociji je projekt vztrajno nara??al v popularnosti in je sedaj na lestvici enajstih najbolj obiskanih spletnih strani po celem svetu.

Kritiki so v za?etku dvomili v Wikipediino zanesljivost in natan?nost. Stran je bila kritizirana tudi zaradi njenih ?ibkih to?k v smislu vandalizma, spremenljive kvalitete, neskladnosti, ter zaradi favoriziranja splo?nega mnenja. Vendar pa so z dvema ?tudijama zaklju?ili, da je vandalizem kratko obstojen ter da je Wikipedia pribli?no tako natan?na kot vse ostale enciklopedije.

Leta 2004 je Wikipedia osvojila dve pomembni nagradi. Prva je Golden Nica for Digital Communities. Del nagrade je bilo 10.000 € in povabilo za predstavitev na PAE Cyberarts Festivalu v Avstriji kasneje tega leta. Druga nagrada pa je bila Webby Award v kategoriji community. Wikipedia je bila nominirana tudi za Best Practices Webby.

Septembra 2004 je bila japonska Wikipedia nagrajena z Web Creation Award s strani japonskega ogla?evalskega zdru?enja. To nagrado, ki jo ponavadi podelijo posameznikom, ki so veliko prispevali k razvoju spleta v Japon??ini, je sprejel dolgoleten sodelavec v imenu projekta. Zgodovina

Wikipedia se je za?ela razvijati kot komplementarni projekt Nupedie, brezpla?ne spletne enciklopedije, katere ?lanke so pisali strokovnjaki in so jih kasneje pregledali po uradnem postopku. Nupedia je bila osnovana 9. marca 2000 in licencirana pod lastno Nupedia Open Content licenco. 10. januarja 2001 je Larry Sanger na mailing listi Nupedia predlagal, da se ustvari wiki kot stranski projekt Nupedie. Wikipedia je uradno za?ela delovati 15. januarja 2001, kot angle?ka verzija na http://www.wikipedia.com/ . Nevtralno stali??e kot politika strani je bila predpisana v njenih za?etnih mesecih. V splo?nem ni obstajalo veliko pravil in Wikipedia je delovala neodvisno od Nupedie. Prve sodelavce je dobila od Nupedie, Slashdot prispevkov in indeksiranj iskalnikov.

Do konca leta 2001 je zrasla za pribli?no 20.000 prispevkov v 18 jezikih. Do leta 2002 se je razvila v 26 jezikov, 2003 v 46 in do konca leta 2004 v 161 jezikov. Nupedia in Wikipedia sta soobstajali do leta 2003, ko so prvotni serverji prenehali delovati. Larry Sanger in Jimmy Wales sta oba soustanovitelja Wikipedie.

Wales in Sanger pripisujeta koncept uporabe wiki-ja Ward Cunninghamovemu WikiWikiWeb ali Portland Pattern Repository-u. ?eprav Walesu pripisujejo zaslu?ke za definiranje cilja prosto-urejevalne enciklopedije, Sangerju ponavadi pripisujejo strategijo uporabe wikija za dosego tega cilja.

Februarja 2002 so se uporabniki ?panske Wikipedia odcepili, da bi zasnovali Enciclopedia Libre, zaradi bojazni pred komercialnim ogla?evanjem in pomanjkanjem nadzora nad angle?ko Wikipedio. Kasneje tega leta je Wales objavil, da Wikipedia ne bo objavljala oglasov. Stran so preselili na wikipedia.org. Od takrat se je kar nekaj razli?nih projektov odcepilo predvsem zaradi zalo?ni?kih razlogov. Wikinfo ne zahteva nevtralnosti in omogo?a originalno iskanje.

Wikimedia fundacija je bila ustvarjena iz Wikipedie in Nupedie 20. junija 2003. 17. septembra 2004 je Wikimedia fundacija podala vlogo na United States Patent and Trademark Office za za??itno znamko. 10. januarja 2006 so le-to odobrili. Danes ima angle?ka Wikipedia ve? kot 1.6 milijona ?lankov, kar jo postavlja na prvo mesto enciklopedij. Ve?ja je celo od Yongle enciklopedije, ki je dr?ala rekord skoraj 600 let.

Wikipedijina najve?ja prednost ter hkrati pomankljivost je odprtost, vsakdo namre? lahko spreminja ter kreira ?lanke. Te?ave, ki so nato produkt tega pristopa se neposredno odra?ajo na kvaliteti/relevantnosti ?lankov objavljenih na wikipediji ter bi jih lahko razdelili na 2 dela: namerne, kot so vandaliziranje vsebine, prikrito ogla?evanje... ,po drugi strani pa je treba zagotoviti kvalitetno vsebino ter objektivnost ?lankov.

Vandaliziranje bi ponovno lahko razdelili na dva dela; medtem ko je o?itno vandaliziranje ponavadi lahko opazno in hitro popravljeno (pri tem je mi?ljeno vandaliziranje pogosto obiskanih ?lankov, na relativno o?iten na?in), je Wikipedija veliko bolj dovzetna za t.i. prikrito vandaliziranje oziroma podajanje/spreminjanje prispevkov z na prvi pogled verodostojnimi informacijami predvsem ?lankov, ki pokrivajo tehni?ne teme oz. teme, o katerih povpre?en posameznik nima toliko znanja. Da bi se izognili tak?nim nev?e?nostim je zelo za?eleno, da ob objavi dolo?enih informacij na Wikipedijo navedemo na?e vire oz. citate ter linke od kod smo le-te povzeli.

Prav tako ima sistem MediaWiki, ki poganja Wikipedijo, vrsto varnostnih mehanizmov. ?e sama ogromna baza uporabnikov je varnostni mehanizem zase, saj tako obstaja ogromno ?tevilo ≫urednikov≪?z raznolikim osebnim ozadjem. Le-to omogo?a, da so regionalni in kulturni vplivi zmanj?ani na minimum, saj onemogo?a, da bi dolo?ene skupine vsiljevale svojo cenzuro oz. izpostavljale svoje nazore. Sam sistem stremi h kar se da veliki objektivnosti. Ta ogromen krog uporabnikov tudi zagotavlja izjemno dobro pokritost ≫obstranskih≪?tem, ki bi bile sicer spregledane. Da bi uporabniki lahko ?im hitreje, ter ?im la?je zaznali vso to ogromno koli?ino sprememb, do katerih prihaja vsak dan, MediWiki sistem omogo?a registriranim uporabnikom, da dodajo ?lanke na t.i. Watchlisto; ta sistem jim nato omogo?a neposreden vpogled v vse spremembe, ki so se nedavno zgodile v ?lankih na njihovi listi. Nadalje- samo brisanje ?lankov je uporabnikom onemogo?eno ter je omejeno le na administrativno osebje, in tudi to bri?e ?lanke le izjemoma, se pravi v primerih, ko gre za zakonske ali druge nepredvidljive te?ave.

MediaWiki sistem, med drugim, omogo?a uporabo ozna?b, ≫tagov≪, s katerimi uporabniki ozna?ujejo oziroma opozarjajo na dolo?ene zadeve, na primer:

• {{nereferencirani ?lanek}}, ko so dolo?eni ?lanki predstavljeni predvsem iz enega zornega kota
• {{pristransko}}, ko gre za urejanje ?lankov brez upo?tevanja dolgoro?ne vrednosti, na primer na podlagi dolo?enih prenapihnjenih medijskih poro?ilih.
• {{prihodnje}}
• {{popravi}}, tag za ?lanke ?pekulativne narave,

Uporabniki lahko tudi ≫prijavijo≪, dolo?eno stran kot primerno za pregled vsebine, oz. o?i??enje le te.

Ob vseh na?tetih zadevah se postavlja vpra?anje, kako zanesljiv vir informacij je Wikipedija, predvsem zaradi ti. ≫Self quality controla≪. Prav na to temo je bil pred kratkim objavljen relativno ob?iren ?lanek na http://technology.guardian.co.uk/opinion/story/0,16541,1599325,00.html , ter v reviji Nature iz leta 2005, kjer so poro?ali, da so znanstveni ?lanki povsem primerljivi s ?lanki objavljenimi v Encyclopaedia Britannica. Izmed 42 ?lankov so bile 4 resne napake najdene v Wikipediji ter 3 v Encyclopaedia Britannica.

?e eno izmed resnih vpra?anj, ki se zastavlja pri vsem konceptu Wikipedije, so avtorske pravice.

Wikipedia fundation ne dr?i nikakr?nih avtorskih pravic nad ?lanki/fotografijami/skicami objavljenimi na wikipediji. ?e bi ?eleli npr. reproducirati vsebino, ki jo najdete na Wikipediji, lahko to storite, brez da za dovoljenje kontaktirate Wikipedijo. Edina zahetva je, da so kakr?nikoli derivati Wikipedijinih del objavljeni pod GNU Free documentacion license. Ta princip je znan kot copyleft(besedna igra na copyright, kjer gre v praksi za nasproten pol copyrightu)

Pod ?rto Wikipedijina vsebina je lahko distribuirana, kopirana ter modificirana pod pogojem, da nova verzija omogo?a enake svobo??ine drugim ter priznava avtorje originalnega ?lanka(direktna povezava do originalnega ?lanka).

S tem ko objavlja? na Wikipediji, se avtomatsko strinja?, da je tvoj tekst objavljen pod GFDL, ter mora? imeti pravice do objave materiala, oz. si povzel material z vira, ki je prav tako pod GFDL licenco.

Objavljanje tujih za??itenih ?lankov je nekako ≫gray area. Lahko sicer objavlja? tuja dela pod ≫fair use≪?doktrino, ki omogo?a oddajanje za??itenega materiala, tako objavljena vsebina se mora skladati z pravnim fair use testom v USA. Uporaba tak?nih zadev je dovoljena le v primeru, ko ne more? dobiti/najti virov, oziroma gre za neke zelo specifi?ne zadeve. Dovoljeno pa je tudi objavljanje tujih tekstov v primeru, da pridobi? avtorjevo dovoljenje, vendar v tem primeru je treba na to nekako nakazati oz. sporo?iti.

Za linkanje/povezovanje do avtorsko za??itenih ?lankov ni potrebenega dovoljenja, ?e pa uporabniki naletijo na kakr?ne koli te?ave ter bi radi najprej sli?ali mnenja ostalih uporabnikov lahko uporabijo Talk page.

Vsebine na Wikipedi-ji morajo biti strukturirane, kar se razume samo po sebi, saj nas velika koli?ina podatkov vedno zbega, ?e pa ti podatki niso zapisani urejeno oziroma strukturirano, pa to predstavlja ?e ve?jo oviro pri samem brskanju, kar nas posledi?no tudi odvrne od samega iskanja na nekem dolo?enem mestu.

Do strukturiranja pridemo ?e pri samem urejanju dolo?enega ?lanka, prav tako kot tudi pri ustvarjanju nove teme. Napisana so pravila, na kak?en na?in, torej v kak?ni obliki naj bodo zapisani ?lanki, ki jih bodisi urejamo, ali pa dodajamo ?isto nove. Pri ustvarjanju novega ?lanka ali spreminjanju obstoje?ega lahko uporabimo tudi HTML ukaze, da zagotovimo pravilen prikaz. Poleg HTML ukazov obstajajo tudi posebej prirejeni ukazi, s pomo?jo katerih lahko obogatimo besedilo. Seznam teh ukazov najdemo na strani Wikipedija:Urejanje strani .

Pri ustvarjanju novega ?lanka na Wikipediji nimamo posebnih zahtev, kako to?no naj izgleda kon?na podoba, vendar pa kljub vsemu ne moremo re?i, da so ?lanki neurejeni. Prav nasprotno. Vsak ima mo?nost spreminjanja vsega napisanega, vendar se kljub temu ohranja neka urejenost, strukturiranost. Tak?na oblika je hkrati tudi privla?nej?a, saj ni neke ?ablone, ki bi zagotavljala, da bo vsak ?lanek predstavljen na isti na?in. Tako lahko vidimo ?lanke, ki si med seboj po sami obliki niso niti malo podobni, vseeno pa jim je skupno to, da so urejeni ter pregledni, tako da lahko iz njih na hitro razberemo pomembnej?e stvari.

Pomo? za bolj?o strukturiranost so zagotovo hiperpovezave na razli?nih besedah, ki so pogostej?e in katerih opis najdemo tudi na sami Wikipedi-i. Tako na primer ne rabimo pisati pomena dolo?ene besede posebej zraven v oklepaju, ampak pri samem kreiranju na?ega ?lanka pri tej besedi dolo?imo povezavo na nek drugi ?lanek, ki predstavlja opis podro?ja, ki ga zajema ta beseda, ali pa opis pojma in podobno.

Zanimiv je princip, da lahko ?lanke ureja vsakdo, saj se na tak na?in lahko izgubi dolo?ena preglednost. Problem se pojavi tudi o verodostojnosti podatkov, ki so navedeni za dolo?en ?lanek, vendar to ni tema na?ega segmenta, ki govori o strukturiranju.

Kljub temu da ni to?no dolo?ene strukture oblike zapisov, obstajajo ≫Pravila in smernice≪, ki govorijo o tem, kako naj bodo ?lanki oblikovani, ter tudi kako naj bo besedilo podano.

Ta pravila temeljijo predvsem na petih nespremenljivih stebrih:

• Wikipedija je enciklopedija
• Stali??e je nepristransko
• Wikipedija je prosta enciklopedija
• Sledi pravilo dvoboja piscev
• Wikipedija nima strogih pravil

Kljub vsem tem pravilom opa?amo, da v njih ni dolo?ena oblika ?lankov. Torej lahko vidimo, da je princip urejanja ?lankov, ki je omogo?eno vsem obiskovalcem zelo uspe?en.

Obstaja tudi Slogovni priro?nik , ki je zapisan kot standard, po katerem se zgledujejo vsi sodelavci. Prav bi bilo, da bi se po tem priro?niku zgledovali vsi, ki bi urejali ?lanke, vendar lahko opazimo, da je slog ?lankov zelo razli?en, vendar ne predstavlja velike ovire pri samem brskanju med ?lanki in na zadnje tudi ne pri sami strukturi. V slogovnem priro?niku lahko zasledimo pravila, kako:

• navajamo literaturo
• citiramo
• pi?emo zgodovinske obletnice
• datume
• zunanje povezave

Postopek objave nove teme je preprost in hiter. Novo temo lahko objavi kdorkoli, saj registracija ni Wikipedii ni potrebna. Seveda pa se pri urejanju vsebin zapi?e va? IP naslov. ?e ?elimo, pa je na voljo tudi registracija, ki nam omogo?a personaliziran pregled nad podatki, vmesnikom ter ostalimi funkcijami, ki se prilagodijo na?im potrebam.

Wikipedia ima bogat urejevalnik besedila, ki poleg osnovnih funkcionalnosti (oblika besedila- razen velikosti, vrste pisave ter barve), ponuja tudi povezave do zunanjih strani, povezave do slik, mo?nost pisanja matemati?nih funkcij, dodajanje skritih komentarjev, galerije slik, razpredelnic ter sklicev.

?e ?elimo dodati novo temo, gremo najprej na prvi strani na dolo?eno kategorijo in se pomikamo po kategorijah, dokler ne najdemo ?elene in dodamo novo. Napi?emo ime teme in potrdimo. Povezava se naredi avtomatsko. ?e klju?na beseda za to temo ?e obstaja, se bo preusmerila na to temo, druga?e pa nam ponudi obrazec za podrobnej?i opis teme. Tako lahko na hitro dodamo nove teme v le nekaj hitrih korakih. Pri dodajanju vsebine pa je postopek prav tako enostaven. Poleg ?elene vsebine kliknemo povezavo uredi in tako ?eleno vsebino spremenimo oz. dopolnimo. Lahko dodamo tudi nove povezave. Obstoje?e klju?ne besede pa se same pove?ejo z njeno vsebino. Pri urejanju imamo mo?nost predogleda vsebine ter tudi prikaza sprememb.

Menim, da je tak pristop urejanja in dodajanja vsebine klju?en za wikipedijino popularnost, vendar se mi zdi, da je tak princip tudi problemati?en, saj lahko privede do raznih nepravilnih vpisov, ki so politi?no, rasno, reklamno ter kako druga?e usmerjeni. Veliko ljudi zna to uporabiti kot oro?je v svoj prid. Na primer politi?na stranka neke dr?ave bi lahko za drugo stranko vpisala ogromno nekih neresnic o rivalski stranki, in tako uporabnike, ki ne poznajo resni?nega polo?aja prepri?ala, da naj ne volijo za njih.

Na drugi strani pa se v dolo?enih dr?avah izvaja poostreno pregledovanje objavljenih vsebin, kjer vse avtorje vsebin, ki pi?ejo proti dr?avi in sistemu, ostro kaznujejo- ponavadi z zaporom. Menim pa da je tak?en na?in nadzora omejevanje pravice do izra?anja. Tak?en nadzor vsebin se pojavljajo predvsem v komunisti?nih dr?avah Azije- med njimi bi rad izpostavil Kitajsko, ki naj bi bila razvita in napredna dr?ava, vendar nam to prikazuje, kako so po drugi strani zaostali.

S tem pa se tudi izgubi prvotni moto Wikipedie, ki temelji predvsem na tem, da lahko vsi obiskovalci dostopajo do vseh resni?nih in neprikritih vsebin, ter jih tudi urejajo.

Najve?ja prednost Wikipedie je v tem, da je zastonj in tako jo lahko dnevno obi??e na milijone obiskovalcev. Enciklopedije v papirni obliki pa izgubljajo na popularnosti, saj je iskanje podatkov po njih po?asnej?e in seveda dra?je. Kajti ena dobra enciklopedija lahko stane okoli 80-100EUR ali tudi ve?. Tako se seveda ve?ina odlo?i za cenej?o spletno razli?ico, ki pa jo lahko tudi sami urejajo in dopolnjujejo. Je pa vsekakor pomembno, da se vsebine, ki so napa?ne, takoj popravijo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do prebiranja napa?nih informacij, kar lahko privede do raznoraznih problemov uporabnikov. To pa vsekakor ni sprejemljivo. Seveda se moramo zavedati, da je vpisana vsebina morda napa?na. To je tveganje, ki naj bi ga sprejel vsak uporabnik.

Prav tako na popularnosti izgubljajo razni strokovni in nestrokovni seminarji, sej se veliko strokovne literature zapisuje v Wikipedio in tako lahko do nje dostopa vsak zelo hitro in kar je pomembno-zastonj.

Menim, da bodo ostali principi podajanja znanja kmalu izgubili boj proti internetu in spletnim enciklopedijam, predvsem zaradi hitrega dostopa ?elenih informacij, ter cene, ki se ne more primerjati s cenami knjig, seminarjev, ter predvsem strokovne literature, katere cene so proti internetu kar visoke. Omenil bi predvsem ra?unalni?ko literaturo, kjer neka knjiga o programiranju stane krepko ?ez 25 €. Kar ni sprejemljivo za ?tudente, ki smo tako ali tako vedno brez denarja. Sam se ?edalje bolj opiram na spletno enciklopedijo, ostale principe pa postopoma opu??am.

Tako prihaja v ospredje elektronsko u?enje, kar pomeni neomejen dostop do informacij na enem mestu. Seveda pa se s tem izgublja stik z zunanjim svetu ter dru?bo ? to pomeni, da se ?edalje manj dru?imo, manj hodimo v ?olo, knji?nice.

V zaklju?ku, lahko re?emo, da je Wikipedija uspe?no prebrodila ve?ino za?etnih te?av, in ji je vsekakor ve? kot uspe?no uspelo zdru?iti vse prednosti klasi?nih enciklopedij, ter le-te z svojo brezpla?nostjo ter prosto dostopnostjo celo prese?i. Ampak kljub vsemu ne moremo mimo nekaj resnih te?av predvsem vandaliziranja, ter splo?ne zanesljivosti informacij, zato je dobro, da se ob uporabljanju ?lankov z Wikipedije zavedamo, da navsezadnje gre za popolnoma odprt koncept ter jih tako vzamemo z vsaj malce rezerve.

• Pravila in smernice
• Urejanje strani
• Slogovni priro?nik
• Pomo?:Vsebina