Zahodni breg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zahodni breg

Zahodni breg ( arabsko ????? ??????? , latinizirano:  ad-Diffa al-Gharbija , hebrejsko ???????? ????????????? , latinizirano:  HaGada HaMa'aravit ) je naziv za 5655 km 2 veliko ozemlje, [1] ki le?i med desnim (zahodnim) bregom reke Jordan , Mrtvim morjem in ≫ zeleno ?rto ≪, izraelsko-jordansko razmejitveno linijo iz leta 1949. [2] ?tevilo prebivalcev je ocenjeno na 3,1 milijona, ve?inoma Palestincev , vendar tudi okoli 700 000 izraelskih naseljencev. [3]

Ozemlje se je na geopoliti?nem zemljevidu izpostavilo po letu 1948 kot del nekdanje britanske Palestine , ki ga je med arabsko-izraelsko vojno okupirala in priklju?ila Jordanija . [4] V ?estdnevni vojni leta 1967 ga je zasedel Izrael . Jordanija se je ozemeljskim zahtevam dokon?no odrekla julija 1988. [5]

Danes je Zahodni breg ve?je izmed ozemelj, ki si ju lasti mednarodno delno priznana dr?ava Palestina (drugo je Gaza ). V praksi je ozemlje po sporazumih iz Osla , ki sta jih v 90. letih podpisala Palestinska osvobodilna organizacija in Izrael, razdeljeno na tri upravna obmo?ja z razli?nimi stopnjami palestinske avtonomije: [6] [7]

Obmo?je A (zeleno), B (temno rde?e), C (svetlo rde?e) in Vzhodni Jeruzalem (modro)
  • obmo?je A , nad katerim ima popolno oblast Palestinska uprava; obsega palestinska mesta Nablus , D?enin , Tulkarm , Kalkilja , Ramala , Betlehem , Jeriho in 80 odstotkov Hebrona skupaj z okolico;
  • obmo?je B , v katerem ima Palestinska uprava civilno oblast, varnostne slu?be pa so me?ane izraelsko-palestinske;
  • obmo?je C , ki je civilno in varnostno pod izraelskim nadzorom.

Obmo?ji A in B tvorita mno?ico enklav znotraj neprekinjenega obmo?ja C. Na slednjem izraelska vlada kljub nezakonitosti po mednarodnem pravu vzpostavlja judovske naselbine, [8] prav tako na tem ozemlju za prebivalstvo razli?nih narodnosti veljata razli?ni zakonodaji, [9] zaradi ?esar nekateri obto?ujejo Izrael izvajanja aparthajda . [10] [11] Oselski sporazumi so predvidevali, da bo obmo?je C s?asoma pre?lo pod palestinsko upravo, vendar se to ni nikoli zgodilo. [12]

Meddr?avno sodi??e , [13] varnostni svet [14] in generalna skup??ina Zdru?enih narodov od leta 1967 smatrajo Zahodni breg za ozemlje pod izraelsko okupacijo. [15] Izraelska vlada in njeni somi?ljeniki temu oporekajo in uporabljajo oznako ≫sporna ozemlja≪. [16] Izraelska civilna uprava ozemlje Zahodnega brega imenuje ≫ Judeja in Samarija ≪.

K Zahodnemu bregu se obi?ajno pri?teva del Jeruzalema , znan kot Vzhodni Jeruzalem . Dr?ava Palestina je Vzhodni Jeruzalem razglasila za svojo de jure prestolnico, v praksi pa je celotno mesto pod nadzorom Izraela, ki ga je za razliko od preostanka Zahodnega brega tudi formalno anektiral. [17] Mednarodna skupnost ozemeljskih zahtev ene in druge strani ve?inoma ne priznava. [18] [19]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫In facts and figures - Question of Palestine≪ . Zdru?eni narodi . Pridobljeno 21. oktobra 2023 .
  2. ≫Palestinci se spominjajo "nakbe", pokolov in pregona ve? sto tiso? ljudi ob ustanovitvi Izraela≪ . MMC RTV-SLO . 15. maj 2022.
  3. ≫West Bank≪ . www.cia.gov . The World Factbook . Pridobljeno 21. oktobra 2023 .
  4. ≫Jordan Formally Annexes the West Bank≪ . History Today (v angle??ini). 4. april 2000.
  5. ≫HUSSEIN SURRENDERS CLAIMS ON WEST BANK TO THE P.L.O.; U.S. PEACE PLAN IN JEOPARDY; Internal Tensions≪ . The New York Times (v angle??ini). 1. avgust 1988.
  6. ≫THE DEMISE OF THE OSLO PROCESS≪ (v angle??ini). Middle East Research and Information Project. 26. marec 1999. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. avgusta 2000.
  7. ≫Maps: The occupation of the West Bank≪ . Al Jazeera America (v angle??ini). 4. julij 2014.
  8. ≫Izrael kljub kritikam ZDA nadaljuje na?rtovanje gradnje domov za naseljence≪ . MMC RTV-SLO . 28. oktober 2021.
  9. Zdru?enje za dr?avljanske pravice v Izraelu (2014). One Rule, Two Legal Systems: Israel's Regime of Laws in the West Bank (PDF) .
  10. ≫A Threshold Crossed: Israeli Authorities and the Crimes of Apartheid and Persecution≪ . Human Rights Watch (v angle??ini). 27. april 2021.
  11. The Israeli Occupation of the West Bank and the Crime of Apartheid: Legal Opinion , Yesh Din, 2020: "2.6.3 Dual Legal System"
  12. West Bank and Gaza ? Area C and the Future of the Palestinian Economy (PDF) (poro?ilo). Svetovna banka . 2. oktober 2013. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 1. avgusta 2014.
  13. Domb, Fania (2007). International Law and Armed Conflict: Exploring the Faultlines . Martinus Nijhoff Publishers. str. 511. ISBN   978-90-04-15428-5 . Arhivirano iz spleti??a dne 3. marca 2023.
  14. ≫Resolucija 478 (1980)≪ . Zdru?eni narodi.
  15. ≫Status of Palestine in the United Nations≪ . un.org (v angle??ini). 8. marec 2013 . Pridobljeno 16. oktobra 2023 .
  16. ≫From "Occupied Territories" to "Disputed Territories," by Dore Gold≪ . jcpa.org (v angle??ini). Jerusalem Center For Public Affairs. 16. januar 2002.
  17. ≫Israel-Palestinian peace talks: the key issues≪ . The Guardian (v angle??ini). 30. januar 2014.
  18. ≫Jerusalem must be capital of both Israel and Palestine, Ban says≪ . UN News (v angle??ini). 28. oktober 2009.
  19. ≫ZDA odprle veleposlani?tvo v Jeruzalemu; v Gazi ubitih 52 Palestincev≪ . MMC RTV-SLO . 14. maj 2018.