Zalivska vojna
(
angle?ko
Gulf War
) je bila
vojna
med
Irakom
in
koalicijo
30
dr?av
OZN
, ki jih je vodila
ZDA
; vojna se je za?ela
17. januarja
1991
s spro?itvijo
operacije Pu??avski vihar
(ang: Operation Desert Storm).
Povod in vzrok za vojno je bila
ira?ka invazija na Kuvajt
2. avgusta
1990
. Irak je napadel
Kuvajt
pod pretvezo, da le-ta opravlja
?rpanje nafte
znotraj ira?kega ozemlja. Temu so sledile
ekonomske sankcije
s strani ZDA.
Splo?na izraza za vojno sta
zalivska vojna
in
vojna v
Perzijskim zalivu
.
Ameri?ani
jo poznajo tudi kot
operacija Pu??avski vihar
in
operacija Pu??avski ??it
, medtem ko jo
Britanci
poznajo tudi po svojem
kodnem
imenu
Operacija Granby
.
Kuvajt?ani
in ve?ina
arabskih
koalicijskih dr?av uporablja
vojna kuvajtske osvoboditve
(Harb Tahrir al-Kuwait), medtem ko jo
Ira?ani
poznajo kot
mati vseh bitk
(Um M'a?rak).
Pred prvo svetovno vojno je Kuvajt spadal pod provinco
Basra
, ki je bila samostojna upravna enota v okviru
otomanskega imperija
. Pod sam Irak, Kuvajt ni nikoli spadal. Po prvi svetovni vojni so z nafto bogato provinco po nareku kolonialne velesile
Zdru?enega kraljestva
nasproti kakr?nikoli geografski ali etni?ni logiki, lo?ili od Basre in ustvarili dr?avo Kuvajt, ki je bila dolgo pod britansko nadoblastjo in je ?ele kasneje postala neodvisna
monarhija
.
Irak ni priznaval
legitimnosti
kuvajtske neodvinosti, vendar do 1990 ni bilo storjeno ni? konkretnega, da bi se obstoj nove dr?ave postavil pod vpra?aj. Problem pa je obstajal ?e v tem, da se meje med Kuvajtom in Irakom niso nikoli dokon?no dolo?ile in nasprotja so rastla do ustanovitve nevtralnega obmo?ja med dr?avama.
Po iransko-ira?ki vojni v
80. letih
je bil Irak hudo zadol?en pri nekaterih arabskih dr?avah.
Kredit
, ki ga je prejel od Kuvajta, je bil vreden 80 miljard
ameri?kih dolarjev
. Irak je upal, da bi z ni?anjem kvote ?rpanja
nafte
pripeljal do zvi?anja cene in, da bi tako la?je poravnal svoje dolgove. Nasprotno pa je Kuvajt ?rpal vedno ve?, cena je padala in Kuvajt se je pripravljal na re?itev mejnih sporov v lastno korist.
Irak je poleg tega trdil, da je sam nosil breme vojne proti Iranu, da je s tem tudi Kuvajtu dobrinesel ?tevilne prednosti, in da bi tako morala Kuvajt in Saudova Arabija ira?ke dolgove anulirati ali se o njih vsaj pogajati.
Vmes je treba omeniti, da je Irak skozi celotno obdobje vojne proti Iranu u?ival podporo zahoda, ki se je bal, da bi se
islamska revolucija
lahko raz?irila, ampak tudi po vojni, se je lahko ira?ki predsednik zanesel na podporo ameri?kih kolegov.
Kongres
je sicer premi?ljeval o sankcijah proti Iraku, zaradi kr?enja
?lovekovih pravic
, vendar so nekateri vplivni senatorji Husseinu zatrdili, da bo ameri?ki predsednik (takrat
George Bush
Senior) vlo?il
veto
proti kakr?nimkolim sankcijm nasproti Iraku.
Proti koncu julija 1990 so pogajanja med Kuvajtom in Irakom stagnirala in Irak je namestil svojo vojsko na meji s Kuvajtom. Vmes se je Saddam Hussein sre?al z ameri?ko veleposlanko v Iraku,
April Glaspie
. Ta je sicer pokazala nekaj skrbi glede postavitve vojske, vendar ni bilo ve?jih nasprotovanj. ZDA so celo obljubile, da se v morebiten konflikt ne bodo vme?ale. Hussein je pogovor dojel kot nezanimanje ameri?ke vlade za notranjearabske konflikte in kot zeleno lu? za svoje prihodnje akcije v odnosu do Kuvajta.
2. avgusta 1990 so ira?ke sile vdrle v Kuvajt in zasedle pomembnej?e strate?ke to?ke v de?eli, vklju?no s pala?o emirja. Vojaki so uni?evali medicinsko in sicer?njo preskrbo dr?ave in prevzeli medije, poleg tega je ira?ka vojska ugrabila ?tevilne zahodne turiste kot
talce
. Irak je nato postavil 'osvobojeno kuvajtsko'
marionetno vlado
pod vodstvom
Alaa Husseina Alija
. To so nato kmalu razpustili in razglasili dele Kuvajta za podalj?ek province Basre, ostali del pa za devetnajsto ira?ko provinco.
Le nekaj ur po napadu je
VS
OZN-ja sprejel resolucijo, ki je napad obsodila in zahtevala, da se ira?ka vojska umakne. 6. avgusta je Varnostni svet sprejel novo resolucijo in razglasil ekonomske sankcije proti Iraku.
George Bush Senior je napovedal za?etek defenzivne akcije, ki bi Iraku prepre?ila pre?kanje Saudsko-Arabske meje (Operation
Desert Shield
).
Ameri?ko obrambno ministrstvo
je trdilo, da ima mo?no voja?ko zasedbo na kuvajtsko-saudski meji. Sovjetski sateliti niso pokazali nobenega zgo??enega voja?kega skupka.
Ameri?ka vojska je nato po?iljala ve? vojakov v omenjeno obmo?je in kon?no dosegla ?tevilo 500,000. Med voja?kimi strokovnjaki vlada soglasje, da pred oktobrom ameri?ka vojska ne bi mogla prepre?iti ira?ke invazije v Saudsko Arabijo.
Zdru?ene dr?ave so proti Iraku zbrale mo?no voja?ko skupnost 660,000 vojakov iz 34 dr?av.
12. avgusta 1990 je Saddam Hussein ponudil umik ira?kih vojakov iz Kuvajta, ?e bi se tudi
Sirija
umaknila iz ilegalno zasedenih obmo?ij v
Libanonu
in
Izrael
vrnil vsa obmo?ja osvojena v vojni leta 1967.
23. avgusta 1990 je pri?la nova poduba: Irak se umakne iz Kuvajta in izpusti vse zahodne talce
?e se:
- sankcije proti njemu sprostijo
- zagotovi dostop do perzijskega zaliva
- zagotovi popolni nadzor nad
naftno plo??adjo
Rumailah
(ki sega cca 3 km v Kuvajt)
Poleg tega je Irak zahteval pogajanja med Irakom in ZDA glede naftnega sporazuma, glede varnostnih interesov obeh dr?av, glede stabilnosti zalivske regije in glede re?itve finan?nih in ekonomskih te?av Iraka.
29.11.1990 je Varnostni svet sprejel
resolucijo 678
v kateri Iraku postavlja ultimat: iz Kuvajta se more umakniti do 15.1.1991.
Konec decembrat je Irak spet ponudil novo re?itev.
Predlog je ponudil umik iz Kuvajta, ?e bi se ZDA odrekle napadu med umikom, ?e bi tuje sile zapustile regijo, ?e bi se dosegel sporazum o
Palestini
, ?e bi se iz regije umaknilo
nuklearno oro?je
.
Ameri?ani so predlog sprejeli kot ≫zanimiv≪, saj ni zahteval mejnih pogajanj in je kazal na ira?ki interes prekinitve spora na osnovi pogajanj. Ameri?ka vlada je predlog takoj zavrnila.
Takoj po ira?ki invaziji v Kuvajt, so v ZDA ustanovili dru?tvo za svoboden Kuvajt. S sredstvi 14 milijonov dolarjev, ki so pri?li od kuvajtske vlade, je to dru?tvo za?elo medijsko kampanjo, kjer so razlagali, kako ira?ki vojaki jemljejo kuvajtske otroke, jih polagajo na tla in pustijo umirati. Na televiziji so se kazali zre?irani posnetki, Varnostni svet in ameri?ki kongres sta dobivala ponarejene dokumente.
Po osvoboditvi Kuvajta pa se je kar nekaj izmi?ljenih zgodb glede slabega ravnanja s civilisti, izkazalo za resni?ne. Ira?ani so aretirali in ubijali ljudi, dr?avico so izropali in ?tevilne ljudi iz Kuvajta so nasilno prepeljali v Irak.
Nekaj mirovnih pogodb so predlagali, sklenili niso nobene. ZDA so zahtevale, da se Irak brezpogojno umakne iz Kuvajta. Irak je rekel, da se bo umaknil isto?asno, kot se bo Sirija umaknila iz Libanona in Izrael iz
Zahodnega brega
,
Gaze
in golanskih planot.
12. januarja 1991 je nato ameri?ki kongres odlo?il, da bo z voja?ko silo Ira?ane pregnal iz Kuvajta.
16. januarja se je za?ela zra?na ofenziva, 17. januarja se je za?ela operacije Desert Storm: 1000 letov na dan in Ameri?ani so uporabili 10 krat ve? oro?ja kot zavezniki v drugi svetovni vojni. S pomo?jo
specialnih sil
pred in med zra?nimi napadi je Irak izgubil vse vodilne centre zra?nih sil in prav tako vse
radarske naprave
. Velik del ira?ki vojnih letal so Ameri?ani uni?ili kar na tleh. Le redkim ira?kim pilotom je uspel pobeg v Iran.
Amerika je poro?ala o pribli?no 23-30ih izgubljenih letalih, pri Ira?anih naj bi se ?tevilka gibala okoli 300, obe ?tevilki pa je treba kriti?no pretehtati in sprejeti verjetnost, da so jih Ameri?ani izgubilo malo ve? in Ira?ani malo manj, kot pravijo ?tevilke.
18. januarja so iz Iraka poslali rakete nad Izrael, v poteku vojne je nad Izrael priletelo 40 raket in 46 nad Saudovo Arabijo.
Ameri?ka premo? se je kar hitro izkazala, problem je nastal le v tem, da so Ameri?ani bombardirali vse, kar bi lahko koristilo tako vojski kot civilistom. Tako so uni?ili elektri?ne povezave, ?eleznico, mostove, luke itn. Produkcija elektrike je po vojni zna?ala le 4 % procente predvojne produkcije.
Mo?no je bila po?kodovana tudi vodna infrastruktura, kar je ?kodilo predvsem civilnemu prebivalstvu. Kanalizacija je zaradi uni?enih sistemov upravljanja tekla naravnost v
Tigris
, iz katerega je civilno prebivalstvo bilo prisiljeno ?rpati vodo. Sledile so ?tevilne
epidemske bolezni
.
Zavezniki so se sicer sku?ali izogibati napadom na civilne cilje, vendar civilne ?rtve v napadih niso izostale.
Irak je napadal strate?ke to?ke zaveznikov v Saudovi Arabiji in Izrael v upanju, da bi Izrael povlekel v vojno dogajanje. Tako bi lahko ostale arabske dr?ave pripeljal do tega, da izstopijo iz zavezni?tva. Plan je propadel. Arabske dr?ave so ostale v zavezni?tvu, razen
Jordanije
, ki je ostala nevtralna.
22. februarja 1991 je Irak pristal na premirje, ki ga je predlagala
Sovjetska zveza
. Sporazum je predvideval, da se Irak v ?asovnem okviru treh tednov umakne na svojo izhodi??no pozicijo pred napadom, temu pa bi sledilo premirje. Sporazum je tudi zahteval kontrolo umika in premirja s strani Varnostnega sveta Organizacije zdru?enih narodov. ZDA so predloge odklonile, vendar obljubile, da ira?kih sil pri umiku ne bodo napadle, Iraku pa so dale 24 ur ?asa, da z umikom tudi za?ne.
Konec februarja so Ameri?ani za?eli vojno na tleh, kmalu zatem je konvoj ameri?kih marincev vdrl globoko v ira?ki teritorij in ujeli na tiso?e ira?kih vojakov in dezerterjev.
Ena najve?jih skrbi, da bi Irak lahko uporabil
kemi?no oro?je
, se na sre?o ni uresni?ila. 26. februarja so se ira?ke sile za?ele umikati iz Kuvajta, medtem so po?kodovale nekaj kuvajtskih naftnih polj in povzro?ile skoraj?njo naravno katastrofo, ko so poskrbeli za to, da so se ogromne koli?ine nafte izlile v perzijski zaliv ali
zgorele
. Ira?ke sile, ki so jih spremljali tudi ira?ki in palestinski civilisti, so se umikali po glavni cesti, ki je povezovala Kuvajt in Irak. Zavezniki so jih ?tevilne ure bombardirali in cesta je dobila vzdevek
Highway of Death
. Bombardiranje na umikajo?e se vojake je veliko analitikov ocenilo kot
vojni zlo?in
, tudi biv?i ameri?ki pravosodni minister
Ramsey Clark
.
27. februarja je predsednik Bush proglasil premirje. Mirovna konferenca je potekala na jugu Iraka, na malem obmo?ju tik ob meji, ki so ga zasedle zavezni?ke sile. Na severu so
Kurdi
zaupali ameri?kim obljubljam, da bodo podprli ljudsko vstajo in se za?eli boriti. Ameri?ani svojih obljub niso uresni?ili, ira?ki generali pa so brutalno obra?unali z lahkovernimi Kurdi. Posledi?no tej akciji je na milijone Kurdov pobegnilo v kurdske dele Tur?ije in Irana.
V Kuvajtu je oblast ponovno prevzel emir in nadaljeval konzervativno vlado, ki je sedaj delovala proti domnevnim kolaboratorjem. Ve? sto ljudi je moralo dr?avo zapustiti.
Na strani ameri?kih vojakov naj bi bilo 378 mrtvih. Pri ira?kih ?rtvah pa se pojavijo neverjetna odstopanja ocen: od 1,500 do 200,000. Verjetna je ?tevilka med 25,000 in 75,000.
Ameri?ani so ujeli 71,000 ira?kih vojnih ujetnikov, ira?ke civilne ?rtve naj bi dosegle do 35,000 mrtvih.
Zaradi uporabe nevarnega oro?ja z uranom, ki po eksploziji povzro?i radioaktivno okolico, se je pove?alo ?tevilo rakastih obolenj v ju?nem Iraku, prav tako kot ?tevilno nezdravih novorojen?kov. Tako imenovani zalivnovojni sindrom naj bi bil po nekaterih trditvah prav tako posledica obogatenega odvr?enega urana. Pod tem sindromom se razumejo bolezni pri novorojen?kih ameri?kih vojnih veteranov (iz te vojne).
Ameri?ki kongres je stro?ke ocenil na 61,1 miliard ameri?kih dolarjev; dve tretjini tega so pla?ali
Kuvajt
,
Nem?ija
,
Japonska
in
Saudova Arabija
.
Irak je imel pred vojno 4. najve?jo zalogo oklepnikov, ?etudi ne na najvi?jem tehnolo?kem nivoju. Izgube teh ni nikoli ve? nadoknadil.
- cone, kjer je bilo za Ira?ane prepovedano letenje v interesu ??itenja ?iitske in kurdske populacije. Varovanje con je bilo predvsem pod nadzorom
ZDA
in VB. V operacijah
Northern Watch
oz.
Southern Watch
so v naslednjih 11 letih imeli ve? napadov kot v celotni vojni.
- OZN je sestavil komisijo za pregled, koliko in kak?nega oro?ja Irak poseduje; pregledovali naj bi tudi uni?evanje nekaterih oklepnikov in letal. Irak je nekatere teh stvari sprejel, druge zavrnil. Leta 1997 so vse ameri?ke ?lane komisije napotili iz dr?ave in jih obto?ili, da za ZDA opravljajo ?piona?o. ZDA so to kasneje priznale.
- ?e pred 1997 je komisija na?la neki dokaz za biolo?ki voja?ki program in poro?ala omejevanje njihovega dela na ?tevilnih to?kah.
- Ekonomske sankcije so sledile tako po vojni. Irak je lahko skozi program hrana-za-nafto uva?al le dolo?ene produkte. Leta 1998 je
UNICEF
poro?al, da so sankcije pripeljale do pove?anja smrtnih ?rtev za 90,000 letno, predvsem na ra?un malih otrok in dojen?kov.
- t. i. sindrom zalivske vojne, zaradi katerega so se ameri?kim
veteranom
rojevali prizadeti otroci. Kriv za to naj bi bil odvr?en obogaten
uran
, kar pa ravno zaradi redkosti tega sindroma pri doma?inih in vojakih iz ostalih dr?av ni preve? verjetno. Kasneje so se pojavile tudi druge teorije, predvsem preveliko ?tevilo cepiv, ki so ?kodovala imunskemu sistemu cepljenih vojakov.
Zunanje povezave (v angle??ini)
[
uredi
|
uredi kodo
]
http://www.thirdgradersatwar.com
Arhivirano
2018-03-19 na
Wayback Machine
. find out what really happened as told by a Cavalry Scout