Ronald Wilson Reagan
40. predsednik Zdru?enih dr?av Amerike
Na polo?aju 20. januar 1981 ? 20. januar 1989
Podpredsednik	George H. W. Bush
Predhodnik	Jimmy Carter
Naslednik	George H. W. Bush
Osebni podatki
Rojstvo	Ronald Wilson Reagan 6. februar 1911 ( {{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] […] Tampico [d] , Illinois [4]
Smrt	5. junij 2004 ( {{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] […] (93 let) Bel Air [d] [5] , Los Angeles [4]
Politi?na stranka	Republikanska
Zakonci	(1) Jane Wyman (poro?ena 1940, lo?ena 1948) (2) Nancy Davis Reagan (poro?ena od 1952 do njegove smrti 2004)
Poklic	televizijski igralec , filmski igralec , politik , avtobiograf , karakterni igralec , scenarist , ?astnik , igralec , sindikalist , napovedovalec , dr?avnik , glasovni igralec , pisec dnevnika , re?evalec iz vode , antikomunist , voditelj resni?nostne oddaje
Verska opredelitev	prezbiterijanec
Podpis
Spletna stran	spletna stran

Ronald Wilson Reagan , ameri?ki filmski igralec , politik in predsednik ZDA , * 6. februar , 1911 , Tampico, Illinois , † 5. junij , 2004 .

Ronald Reagan je bil 40. predsednik ZDA v letih 1981 - 1989 in 33. guverner dr?ave Kalifornija v letih 1967 - 1975 . Pred vstopom v politiko je bil Reagan tudi napovedovalec, filmski igralec in predsednik Ameri?kega zdru?enja igralcev.

Reagan se je rodil v revnej?i dru?ini v Tampicu v Illinoisu . Leta 1932 je diplomiral na Eureka College in za?el delati kot radijski ?portni komentator v Iowi . Leta 1937 se je preselil v Kalifornijo , kjer je na?el delo kot igralec in nastopil v ve? ve?jih produkcijah. Od leta 1947 do 1952 je deloval kot predsednik Ceha filmskih igralcev, v tem ?asu pa si je prizadeval izkoreniniti domnevni komunisti?ni vpliv v njem. V petdesetih letih dvajsetega stoletja nadaljeval s televizijsko kariero in postal tiskovni predstavnik General Electrica. Med letoma 1959 in 1960 je ponovno slu?il kot predsednik Ceha filmskih igralcev. Leta 1964 mu je njegov govor "?as za izbiro" ? predvolilni govor v imenu republikanskega predsedni?kega kandidata Barryja Goldwaterja ? pritegnil nacionalno pozornost kot novo konservativno osebnost. Ko je zgradil mre?o podpornikov, je bil Reagan leta 1966 izvoljen za guvernerja Kalifornije . Med svojim guvernerstvom je dvignil davke, spremenil primanjkljaj dr?avnega prora?una v prese?ek, izzval protestnike na UC Berkeley in aktiviral enote nacionalne garde v obdobju protestna gibanja.

Novembra 1979 je Reagan napovedal svojo kandidaturo za nominacijo Republikanske stranke na predsedni?kih volitvah leta 1980. Nominacijo je osvojil in na volitvah premagal takratnega demokratskega predsednika Jimmyja Carterja . Reagan je bil v ?asu prve inavguracije star 69 let in 349 dni ter bil najstarej?a oseba, ki je prevzela mesto ameri?kega predsednika.[a] Ponovno je kandidiral tudi na predsedni?kih volitvah leta 1984, na katerih mu je nasprotoval demokratski kandidat Walter Mondale , ki je bil pred tem podpredsednik v mandatu Carterja. Reagan ga je premagal z najve? elektorskimi glasovi vseh predsednikov ZDA: 525 (97,6 % od 538 glasov v volilnem kolegiju). ^[6]

Reagan je na za?etku svojega predsedovanja za?el izvajati nove politi?ne in gospodarske pobude. Njegove ekonomske politike na strani ponudbe, imenovane "reaganomika", so zagovarjale zni?anje davkov, gospodarsko deregulacijo in zmanj?anje dr?avne porabe. V svojem prvem mandatu je pre?ivel poskus atentata , spodbudil vojno proti drogam , napadel Grenado in se boril proti sindikatom v javnem sektorju. V njegovih dveh mandatih se je v gospodarstvu zni?ala inflacija z 12,5 % na 4,4 % in povpre?na realna letna rast BDP 3,6 %. Reagan je sprejel zmanj?anje doma?e diskrecijske porabe, zni?al davke in pove?al voja?ke izdatke, kar je prispevalo k potrojitvi zveznega dolga. Zunanje zadeve so prevladovale v njegovem drugem mandatu, vklju?no z bombardiranjem Libije , iransko-ira?ko vojno , afero Iran-Contra in teko?o hladno vojno . V govoru junija 1987 pri Brandenbur?kih vratih , ?tiri leta po tem, ko je Sovjetsko zvezo javno opisal kot "imperij zla", je Reagan izzval sovjetskega generalnega sekretarja Mihaila Gorba?ova , naj podre Berlinski zid . Politiko hladne vojne je preusmeril iz detanta v umik, tako da je stopnjeval oboro?evalno tekmo z ZSSR, medtem ko je sodeloval v pogovorih z Gorba?ovom. Pogovori so dosegli vrhunec s pogodbo INF, ki je skr?ila jedrska oro?ja obeh dr?av.

Ko je Reagan leta 1989 kon?al predsedni?ki mandat, je imel 68-odstotno podporo, kar se je ujemalo z oceno Franklina D. Roosevelta in pozneje Billa Clintona kot najvi?je ocene za odhajajo?e predsednike v moderni dobi. ^[7] ?eprav je na?rtoval aktivno postpredsedni?ko obdobje, je Reagan novembra 1994 razkril, da so mu v za?etku istega leta diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen . Njegovi javni nastopi so postajali bolj redki, ko je bolezen napredovala. Umrl je na svojem domu v Los Angelesu , 5. junija 2004. Njegov mandat je v Zdru?enih dr?avah Amerike pomenil preusmeritev v smeri konservativne politike in pogosto velja za konservativno ikono. Ocene njegovega predsedovanja med zgodovinarji in ?ir?o javnostjo ga uvr??ajo v vi?jo raven ameri?kih predsednikov.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam ameri?kih politikov

Ta ?lanek o politiku je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u

Ta ?lanek o filmskem igralcu je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u