Ho ?i Minh
(vietnamsko:
H? Chi Minh
;
izgovorjava
(
pomo?
·
info
)
), rojstno ime
Nguy?n Sinh Cung
,
vietnamski
politik
,
revolucionar
in predsednik, *
19. maj
1890
, v provinci
Ngh? Tinh
v severnem
Anamu
, †
2. september
1969
,
Hanoj
,
Vietnam
.
Dr?avnik, znan tudi pod vzdevkom ≫Stri?ek Ho≪, je zrasel v boju vietnamskega ljudstva proti
kolonializmu
in je bil dolgo njegov voditelj.
Bil je sin
Nguy?n Sinh Huya
, uporni?kega literata in vagabunda, in sicer v ?asu, ko se je francoska kolonizacija ?ele za?enjala. V otro?tvu, in ve?krat tudi kasneje, spremeni ime. Prvi? na ?eljo o?eta, ki ga preimenuje v Nguy?n Tat Thana, v ?asu, ko je ?tudiral na zavodu Quoc Hoc, kjer se je u?il tudi franco??ine. Star?i se preselijo v
Sajgon
, on pa se vpi?e na pomorsko ?olo, na oddelek za dolgo plovbo.
Leta 1911 se kot pomo?nik kuharja vkrca na ladjo La Touche-Treville in dve leti pluje na liniji
H?i Phong
-
Marseille
. Imenuje se Ba. Izkrca se v
Oranu
,
Dakarju
,
Port Saidu
in med drugim ?e
Aleksandriji
, kar mu omogo?i, da spoznava druge kolonije. Leta 1914 pristane v
Le Havru
in se preseli v
London
, kjer ima stike s
fabijci
, mnogo bere, zanima ga irska revolucija, pristopi pa tudi k tajni azijski organizaciji
Lao dong hoi ngai
.
Leta 1917 se preseli v
Pariz
, njegovo novo ime pa je Nguy?n Ai Quoc, kar bi prevedli kot Nguy?n
patriot
, ime, ki je postalo legendarno. Po poklicu je bil
fotograf
, vzpostavljal pa je politi?ne stike z revolucionarnimi sindikalisti, mdr. Paulom Vailantom-Couturierem, ki mu je omogo?il, da je pisal za
L'Humanite
, Jeanom Lingetem in drugimi revolucionarji, vklju?no z enim od bratov Vujovi?. Kasneje vzpostavi stik s ?tevilnimi prominentnimi levi?arskimi politiki po Evropi in Aziji.
Ho ?i Minh naj bi zasebno ?ivel dokaj osamljeno/samotno/? ?ivljenje in ni bil poro?en. Kot vzrok smrti navajajo odpoved srca.
?e kot ?tudent v
Parizu
se je pridru?il najprej
socialisti?ni
in kasneje
komunisti?ni
stranki. Leta 1919 je skupaj s
Phan Chu Trinhom
v
Versailles
poslal osem to?k, v katerih predlaga osamosvojitev Francoske Indokine. Leta 1920 je pod svojim legendarnim imenom opozoril ves svet na polo?aj Vietnama pod francosko nadvlado. Ko so ga izgnali iz
Francije
je od?el v
Sovjetsko zvezo
, kjer je leta 1924 osnoval Zvezo revolucionarne vietnamske mladine, s ?imer se je povzpel na politi?ni vrh in postal tako organizator kot voditelj.
Leta 1930 je bil med ustanovitelji Komunisti?ne partije Indokine ter utemeljil njen progam: odpraviti kolonialno oblast, dose?i samostojnost Francoske Indokine, dati oblast delavcem, kmetom in vojakom, razviti samoupravljanje, zagotoviti osemurni delavnik, odpraviti prisilno delo, omogo?iti ?olanje, izena?iti pravice mo?kih in ?ensk ter dati ljudem vse demokrati?ne svobo??ine.
Na
Kitajskem
je predaval politi?ne vede, v Sovjetski zvezi pa je nato do leta 1938 dokon?no zgradil svojo revolucionarno strategijo. Med drugo svetovno vojno (1940-45) se je bojeval proti japonskim okupatorjem in pozival k splo?nemu uporu. Leta 1941 je ustanovil Viet-minh (Demorkati?no osvobodilno fronto Vietnama). Po zmagi nad japonskim okupatorjem je bil izvoljen za predsednika vlade (1945-55), nato tudi za predsednika Severnega Vietnama oz. DR Vietnama (od 1946 do svoje smrti 1969). Po osvoboditvi izpod Japoncev je do 1954 vodil boj proti kolonialnim gospodarjem - Francozom, kasneje pa proti ZDA, ki je voja?ko pomagala Ju?nemu Vietnamu do poraza obeh, do katerega je pri?lo ?ele 1975, ?e po njegovi smrti.
Obenem je bil predsednik KP Vietnama (od 1951) oz. vmes tudi njen generalni sekretar (1956-60).
Tudi ko je bil na oblasti, je nastopal zoper kr?enju zakonitosti, zlorabi oblasti, razvadam, ugodju, nedisciplini, sekta?tvu, korupciji, nadutosti.
Ho ?i Minh je svoja na?ela samo deloma ?rpal iz
marksizma
oziroma azijske komunisti?ne misli. Precej na?el je zastavil ?love?ko, na osebni ravni, kar ka?ejo tudi napotki njegovim borcem. Te je u?il ?est stvari, ki jih ne smejo delati: ne povzro?iti ?kode na poljih, ne kupovati ali si sposojati, ?esar ljudje no?ejo dati, ne nositi ?ive perutnine v gore, ne prelomiti dane besede, ne ?aliti verovanj in obi?ajev ljudi ter jih z ni?imer zani?evati. ?est stvari pa je priporo?al: pomagati ljudem pri delu, pomagati oskrbovati oddaljene vasi, s pripovedovanjem dogodiv??in krepiti odnos ljudi do odporni?kega gibanja, u?iti ljudi pisanja in higiene, preu?evati ljudske obi?aje in ljudem pomagati, skrbeti za ugled gibanja z resnostjo, delavnostjo in disciplino.
- Ho ?i Minh (1969): Spisi, pisma, govori (1920 - 1967), Cankarjeva zalo?ba, Ljubljana.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|