Herbert Hoover

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Herbert Hoover
Portret
Rojstvo Herbert Clark Hoover
10. avgust 1874 ( {{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:10|2|0}} ) [1] [2] […]
West Branch, Iowa [d] [4]
Smrt 20. oktober 1964 ( {{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) [1] [2] […] (90 let)
New York [5]
Dr?avljanstvo   ZDA
Poklic politik , in?enir , pisatelj , rudarski in?enir , geolog , poslovne? , dr?avnik
Podpis Podpis

Herbert Clark Hoover , ameri?ki in?enir in politik , * 10. avgust 1874 , West Branch , Iowa , † 20. oktober 1964 , New York , New York .

Funkcijo predsednika ZDA je opravljal v letih 1929?1933.

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Bert, kakor so ga klicali doma, je bil sin kova?a Jessija Clark Hooverja in Hulde Minthorn iz Iowe. O?e se je poleg kova?tva ukvarjal ?e s prekup?evanjem kmetijskega orodja. Star?i so se priselili v ZDA iz nem?kega dela ?vice, bili so Kvekerji . O?e je umrl ?e leta 1880, njegova mati pa tri leta kasneje. Starej?i brat Teodor, mlaj?a sestra Mary in on so ostali sirote. Nekaj ?asa so ?iveli pri sorodnikih. Herberta je vzel v varstvo njegov stric dr. John Minthorn, ki je ?ivel v Oregonu .

Javno delovanje [ uredi | uredi kodo ]

Zaslovel je kot ?lovekoljub, ker je poskrbel za proizvodnjo in distribucijo hrane v ZDA in Evropi med prvo svetovno vojno in po njej. Kot minister za trgovino (1921-1928) je prepri?al velika podjetja, da so standardizirala proizvodnjo blago in uvedla na?rtno gospodarjenje. Veljal za zmernega liberalca . Leta 1928 je bil izbran za republikanskega predsedni?kega kandidata. Na volitvah je z lahkoto zmagal. V letih 1929-1933 je bil 31. predsednik ZDA. Leta 1929 mu ni uspelo prepre?iti borznega zloma in velike depresije , ki me je sledila. Leta 1932 je ponovno kandidiral za predsednika, vendar ga je porazil Franklin D. Roosevelt . Po volitvah je ?e naprej usklajeval evropski prehrambni program. V letih 1947-1949 in 1953-1955 je bil predsednik v izvr?ni komisiji za sanacijo povojne Evrope. Ameri?ka oblast je upo?tevala veliko njegovih priporo?il, zato so po njegovem nasvetu ustanovili ministrstvo za zdravstvo, ?olstvo in socialno skrbstvo.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 SNAC ? 2010.
  4. Carnegie Hall linked open data ? 2017.
  5. Record #118706985 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.

Viri [ uredi | uredi kodo ]