| Druga ?e?enska vojna
|
|---|
|
| Udele?enci
|
|---|
 Rusija
 ?e?enske sile zveste Rusiji
|
 ?e?enija
 Uporniki iz Kavkaza
 Tuji muslimanski borci
Al Kaida
|
| Poveljniki in vodje
|
|---|
Vladimir Putin
Igor Sergejev
Viktor Kazancev
Genadij Tro?ev
Vladimir Boldirev
Aleksander Baranov
Anatolij Serdjukov
Sergej Ivanov
Nikolaj Patru?ev
Valentin Korabelnikov
Anatolij Kva?nin
Jurij Balujevski
Ahmad Kadirov
Alu Alhanov
Sulim Jamadajev
Ramzan Kadirov
Sergej Abramov
Muhu Alijev
|
D?ohar Dudajev
Aslan Mashadov
?amil Basajev
Abdul Halim Sadulajev
Dokka Umarov
Iljas Ahmadov
Turpal-Ali Atgerijev
Ahmed Avtorhanov
Ibn al-Khattab
Abu al-Walid
Abu Hafs al-Urduni
Abdulla Kurd
Ahmed Jevlojev
Supjan Abdulajev
Ruslan Gelajev
Rapani Halilov
Jassir al-Sudani
|
| Mo?
|
|---|
|
80.000 (leta 1999)
|
22.000 (leta 1999)
|
| ?rtve in izgube
|
|---|
|
3.725 vojakov, 2.600 varnostne sile, 1.072 ?e?enska policija
|
Voja?ke
: 14.113 mrtvih (1999-2002), 2.186 mrtvih (2003-2009)
Civilne:
50.000?75.000 mrtvih
|
Druga ?e?enska vojna
je bila oboro?en spopad med
Rusko federacijo
in
?e?enijo
. Vojna se je za?ela konec avgusta 1999 kot ruski odgovor na ?e?enski napad na
Dagestan
in teroristi?ne napade po Rusiji. Tako kot
prvo ?e?ensko vojno
je tudi drugo zaznamovalo zimsko obleganje
Groznega
, ko je mesto februarja 2000 padlo, so ruske sile izvedle obse?no voja?ko operacijo in zasedle celotno ?e?enijo vklju?no s severnim
Kavkazom
, ki je veljal za trdnjavo ?e?enskih upornikov. Obse?ne voja?ke operacije so se s popolno rusko zmago zaklju?ile maja istega leta. Po tem obdobju so v ?e?eniji potekale le ?e protiteroristi?ne operacije, ki so se uradno kon?ale sredi aprila 2009.
Prva ?e?enska vojna se je uradno kon?ala konec avgusta 1996 s podpisom premirja v dagestanskem Hasavjurtu. ?eprav se je vojna kon?ala s popolno ?e?ensko zmago v tej brutalni vojni, ki je trajala od decembra 1994 do konca poletja 1996, dejansko ni bilo pravega zmagovalca. Izgube so bile na obeh straneh stra?anske, preko 300.000 mrtvih, ranjenih in pogre?anih ter ogromna gospodarska ?koda od katere si ?e?enija ?e zdaj ni popolnoma opomogla. Vojna je pokazala vse slabosti novonastale ruske vojske in ruskega politi?nega vrha. Ker je bila vojna izredno dobro medijsko pokrita, so krvavi spopadi ?okirali rusko javnost in svet tako, da je ta zahtevala njeno kon?anje in s tem prepre?ila, da ni ruska vojska v ?e?eniji dobesedno izkrvavela.
Po navideznem premirju sta se obe strani trudili vzpostaviti normale odnose, pri?lo je do ?tevilnih humanitarnih in gospodarskih sporazumov, ki pa zaradi vojnega sovra?tva niso imeli pravega u?inka. Vojna je ?e?enijo pustila v stanju popolnega uni?enja, ker dr?ave ni nih?e priznal, izjemi sta bili le
Afganistan
in
Gruzija
, se je ta zna?la med t. i. odpadni?kimi dr?avami. Dr?ava je ostala brez kakr?ne koli javne infrastrukture, dela ni bilo mogo?e dobiti, zato se je za?el ?iriti ?rni trg in brezvladje. Februarja 1997 je bil za predsednika dr?ave izvoljen Aslan Mushadov, eden izmed treh glavnih akterjev vojne. Po izvolitvi se je kmalu izkazalo, da je brez prave mo?i, saj ljudje niso odgovarjali izvoljeni vladi temve? lokalnim vodjem, lokalnim oboro?enim skupinam in gospodarjem vojne, zaradi ?esar je bilo nemogo?e dose?i kakr?en koli dogovor. V ?asu njegovega predsedovanja je bilo nanj izvedenih ve? neuspelih atentatov, ki naj bi bili delo ruske obve??evalne slu?be. Razglasitev svete vojne in finan?na pomo? iz muslimanskih dr?av sta v dr?avi na ste?aj odprli vrata islamizaciji, v dr?avo so se za?eli priseljevati
Vahabiti
. Uvedeno je bilo strogo
?eriatsko pravo
, ki pa ga sicer ve?insko muslimansko prebivalstvo ni bilo vajeno. Legitimna oblast je imela popolni nadzor le v okolici glavnega mesta Grozni, glavna nasprotnika oblasti sta bila muslimanska ekstremista Arbi Barajev in Salman Radujev, ki sta vodila tudi razli?ne kriminalne zdru?be. Ena izmed teh se je ukvarjala z ugrabitvami, ki je postal najbolj donosen posel po kon?ani vojni. Med letoma 1996 in 1999 je bilo v ?e?eniji in sosednjih republikah ugrabljenih okoli 1.300 ljudi, izkupi?ek iz te dejavnosti pa je zna?al preko 200 milijonov dolarjev. Najbolj odmevna je bila ugrabitev ?tirih zahodnih delavcev leta
1998
, ki se je po posredovanju vladne vojske kon?ala z njihovo smrtjo.
Kljub kon?anju prve vojne in poizkusih umiritve razmer so bili odnosi med Rusijo in ?e?enijo skrajno napeti. Razmere pa so se ?e poslab?ale marca 1999 ko je bil v Groznem ugrabljen ruski
general
Genadij ?pigun. Po tem incidentu se razmere niso ve? umirile in se je kriza samo ?e stopnjevala. Med avgustom in septembrom so ?e?enske oboro?ene skupine pod vodstvom ?amila Basajeva napadle sosednji Dagestan, ki ga je varovala ruska vojska, ob meji je pri?lo do ?tevilnih spopadov na katere so Rusi odgovorili z letalskimi in kopenskimi napadi, na dagestanske in ?e?enske obmejne kraje. Vrhunec krize med dr?avama, pa je bil dose?en konec avgusta in v prvi polovici septembra 1999 ko je v
Moskvi
, Volgodonsku in Bujnaksku pri?lo do serije bombnih napadov, ki so za seboj pustili 293 mrtvih in ve? kot 1.000 ranjenih civilistov. ?eprav ruske oblasti nikoli niso zanesljivo odkrile krivca (napad naj bi neuradno izvedla ruska obve??evalna slu?ba, da bi spro?ila novo vojno proti ?e?eniji), so bili bombni napadi glavni povod za novo vojno med ?e?enijo in Rusijo.
Vojna se je za?ela konec avgusta in v za?etku septembra 1999 z masovnimi letalskimi napadi na ?e?ensko vojsko in ?e?enske paravoja?ke skupine, ki so napadle sosednji Dagestan. Bombni napadi so z domov pregnali ve? kakor 100.000 civilistov, ki so se zatekli v sosednjo Ingu?etijo. Do sredine septembra so ruske sile ?e zasedle mejo med dr?avami in se za?ele pripravljati na napad, ki pa so ga v poveljstvu ruske vojske, zaradi velikih izgub ki bi nastale med spopadom, mo?no odsvetovali. Medtem je meja med dr?avama postajala vedno bolj nemirna, neprestano je prihajalo do spopadov ruski vojski pa je uspelo zasesti nekaj ?e?enskega ozemlja.
Prvega oktobra 1999 je novo izvoljeni ruski
premier
Vladimir Putin
razglasil, da je ?e?enska vlada skupaj s predsednikom Mashadovom nelegitimna s tem je ruski vojski dal dovoljenje, da je za?ela prodirati v notranjost ?e?enije. Sprva je bil cilj vojske reka Terk, s hitrim prodor do te reke bi zasedli severno tretjino ?e?enije in ustvarili nekak?no tamponsko obmo?je, ki bi ?e?enskim oboro?enim skupinam prepre?evala vpade v sosednje republike. Rusi so reko dosegli 5. oktobra, ?e?enski predsednik Mashadov je Rusom ponudil premirje, ki pa so ga ti zavrnili. Za razliko od prve ?e?enske vojne ?e?enom tokrat ni kazalo dobro, Rusi so se na vojno dobro pripravili in niso ve? ponavljali napak iz prve vojne. V notranjost ?e?enije so napredovali po?asi in ob mo?ni podpori topni?tva in letalstva. Dvanajstega oktobra so prekora?ili reko Terk in za?eli napredovati proti Groznemu. V Groznem in osrednji ?e?eniji je medtem nastala panika, ljudje so za?eli zapu??ati domove in be?ati v sosednje republike. Val beguncev je za Ruse predstavljal veliko nevarnost saj se je v prej?nji vojni dogajalo, da so se ?e?enski uporniki pome?ali med begunce in se tako prebili za bojno ?rto kjer so nato izvajali razli?ne napade. Rusi so te?avo z begunci re?ili s posebnimi tabori??i kjer so preverili in preiskali vse begunce.
Petnajstega oktobra
je Grozni pri?el v domet ruskih topov. Rusi so mesto obkolili in ga zasuli za granatami. Bombardiranje je bilo v naslednjih dneh tako silovito, da v centru mesta ni ostala cela niti ena zgradba.
Zdru?eni narodi
so leta 2003 Grozni razglasili za najbolj uni?eno mesto po
drugi svetovni vojni
. Mesto je po srditih bojih za vsako hi?o in ulico padlo v ruske roke 2. februarja 2000. Med boji je padlo 368 ruskih vojakov ter 1.400 ?e?enskih upornikov in vojakov. ?eprav je bila zmaga za rusko stran popolna je bila cena za zmago visoka. Konec januarja je v javnost pri?lo poro?ilo v katerem je bilo navedeno da je ruska vojska od oktobra do konca januarja 2000 izgubila 1.173 vojakov.
Za razliko od prve ?e?enske vojne je bila druga vojna slabo novinarsko pokrita saj se je ruska vojska in administracija na vse mo?i trudila, da bi prepre?ila odtekanje informacij o dogodkih na boji??u, ki bi ?kodljivo vplivali na rusko in svetovno javno mnenje. Kljub temu pa so iz boji??a prihajali ?okantni podatki o civilnih ?rtvah, ki so bile posledica ne selektivnih ruskih napadov. Najbolj odmeven je bil raketni napad na mesto ?ali v katerem je umrlo 150 civilistov, raketnemu napadu je sledil ?e helikopterski napad, ki je povzro?il ?e dodatne ?rtve med civilisti. Veliko ?rtev so povzro?ila tudi t. i. posebna oro?ja kot so bile balisti?ne rakete in termobari?ne bombe.
Po kon?anih bojih za Grozni se je ruska vojska usmerila proti goratemu jugu ?e?enije, ki je predstavljal opori??e ?e?enskih oboro?enih skupin. Tako kot celotno vojno je tudi bitko za ju?ni del ?e?enije zaznamovalo masovno bombardiranje ?e?enskih polo?ajev okoli mest Argun, Vedeno in ?atoj, kateremu je nato sledil ?e napad posebnih ruskih enot kot so bile padalci in
specnaz
, ki so ?e?enskim skupinam zadali hud udarec. Devetindvajsetega februarja 2000 je
general
Genadij Tro?ov, poveljnik ruskih sil na severnem Kavkazu objavil, da so se velike voja?ke operacije kon?ale ter da se za?enja vojna proti posameznim oboro?enim skupinam, ki so se razkropile po celotni ?e?eniji. Izjava ruskega generala o kon?anju vojne je bila preuranjena, saj so v naslednjih mesecih sledili krvavi napadi na ruske konvoje. Eden izmed takih je bil napad na konvoj ruskih vojakov v ju?ni ?e?eniji, ki je predstavljal trdnjavo ?e?enskih opornikov, izgube so bile visoke na obeh straneh. ?e?enski upor je za?el slabeti ?ele z decembrsko rusko ofenzivo, leta 2000.
V letih, ki so sledila vojni so se razmere v ?e?eniji po?asi umirjale kljub temu pa je prihajalo do ?tevilnih spopadov med ruskimi varnostnimi silami in ?e?enskimi paravoja?kimi skupinami. Do spopadov je v glavnem prihajalo v ju?nem goratem predelu ?e?enije kjer so visoki hribi in gozdovi dajali zavetje upornikom. ?e?enske oboro?ene skupine so po navadi napadale ruske voja?ke in policijske konvoje ter konvoje za oskrbo ruskih oboro?enih enot. Pogosti so bili tudi napadi z improviziranimi eksplozivnimi sredstvi ob?asno pa je prihajalo tudi ve?jih oboro?enih napadov na ruske postojanke. Rusi so na vsaka napad odgovorili z masovnim topni?kim in letalskim napadom po potrebi pa so uporabili tudi enota za specialno delovanje, ki so uni?ile ?e?enske oboro?ene skupine. Kot velika prednost za rusko stran se je izkazala uporaba najemnikov in posebnih enot, ki so bile posebej usposobljene za boj proti t. i. nevidnemu nasprotniku. Zaradi vse pogostej?ih ruskih napadov so se ?e?enske uporni?ke skupine razkropile po vsem severnem Kavkazu tudi izven ?e?enije in tam izvajale napade na ruske varnostne enote in vojake.
Vojna pa se ni omejila le na ?e?enijo ampak seje raz?irila po celotni Rusiji. Med letoma 2000 in 2011 je bila Rusija pri?a ve? kot 40 bombnih in samomorilskih napadov, ki so terjali ?ivljenja ve? sto civilistov. Najbolj odmeven je bil uspeli bombni napad na ?e?enskega predsednika Ahmada Kadirova 9. maja 2004. Svetovno odmevni pa sta bili krizi s talci v moskovskem gledali??u in ?oli v Beslanu. Krizi sta se po posredovanju ruskih posebnih enot razpletli krvavo z ve? sto smrtnimi ?rtvami med civilisti.
V letih, ki so sledila vojni, so Rusi veliko sredstev vlo?ili za stabilizacijo celotnega obmo?ja Kavkaza. Po letu 2005 je ?tevilo napadov na ruske varnostne sile za?elo padati, k temu so pripomogle tudi posebne operacije v katerih so ruske posebne enote eliminirale klju?ne akterje obeh ?e?enskih vojen. Konec marca 2009 ruski predsednik
Medvedjev
oznanil konec operacij v ?e?eniji. Uradno so se protiteroristi?ne operacije v ?e?eniji kon?ale 16. aprila 2009.
Eden izmed ?tevilnih mno?i?nih grobov, ki so zaznamovali obe ?e?enski vojni.
Podatki o ?rtvah in ?kodi se razlikujejo. Po nekaterih podatkih so ruske sile v ?e?eniji izgubile preko 7.000 vojakov in varnostnih sil, ?e?enske izgube so bile dosti vi?je v bojih naj bi ?ivljenje izgubilo preko 16.000 ?e?enskih upornik. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, v drugi vojni naj bi umrlo kar 50.000 ?e?enskih civilistov katerim pa moramo pri?teti ?e okoli 600 civilistov iz okoli?kih regij, ki so bile ?rtve nasilja ene ali druge strani. Po ruskih ocenah naj bi obe vojni terjali smrt okoli 160.000 vojakov in 150.000 do 200.000 civilistov.
Med vojno je veliko ?kode utrpela tudi gospodarska infrastruktura. Uni?ena so bila cela mesta in vasi cestno in ?elezni?ko omre?je je bilo v razsulu. Najve? ?kode je utrpelo glavno mesto Grozni, ki je bilo po kon?anih bojih videti kot
Stalingrad
iz leta 1944. Leta 2003 so Zdru?eni narodi Grozni razglasili za najbolj uni?eno mesto na svetu po drugi svetovni vojni. Zaradi bombardiranj rafinerij ter naftnih in plinskih polj je pri?lo do razlitja nafte in onesna?enja kmetijskih povr?in. Dve vojni sta za seboj postili tudi ?tevilna neozna?ena
minska
polja in neeksplodirana ubojna sredstva.
Vojni sta korenito posegli tudi v ?ivljenja ljudi. Deset let po vojni je brezposelnost ?e vedno visoka (okoli 30%), ?ivljenjski standard ljudi je nizek, posledica tega pa je nizka ?ivljenjska doba, ki je ena izmed najni?jih v Rusiji. Veliko je tudi psihi?nih in fizi?nih bolezni, ki so neposredno povezane z vojno. ?ivljenje ljudi ?e dodatno ote?uje zdravstvo, ki zaradi posledic vojne ?kode deluje na osnovni ravni. Zaradi pomanjkanja stanovanj in ostale infrastrukture je v dr?avi veliko brezdomcev in klate?ev. ?eprav je bilo v zadnjih letih veliko sredstev vlo?enih v normalizacijo razmer (izgradnja javne infrastrukture, stanovanje,...), bo ?e?enija potrebovala ?e vrsto let, da se bo otresla posledic vojne.
(v angle??ini)
- ?asovnica konflikta
- Zapisi
- Kr?enje ?lovekovih pravic
- ?lanki