Zdru?ene dr?ave Amerike United States of America
Zastava Veliki pe?at
Geslo:  E Pluribus Unum ( angle?ko From Many, One , ≫Iz mnogih, eno≪)  (tradicionalno) In God We Trust   (≫V Boga zaupamo≪) (od 1956 do danes)
Himna:   The Star-Spangled Banner
Glavno mesto	Washington, D.C. 38°53′N, 77°02′W
Najve?je mesto	New York
Uradni jeziki	angle??ina ( de facto )
Demonim(i)	Ameri?an, Ameri?anka
Vlada	federativna ustavna republika
? predsednik	Joe Biden (D)
? podpredsednik	Kamala Harris (D)
?  predsednik predstavni?kega doma	Kevin McCarthy (R)
Neodvisnost   od Velike Britanije
?  razgla?ena	4. julij 1776
?  priznana	3. september 1783
?  Ustava Zdru?enih dr?av Amerike	4. marec 1787
Povr?ina
? skupaj	9.631.420 km 2 ( 3. 1 )
? voda (%)	4,87
Prebivalstvo
? ocena 2024	301.693.000 [1] ( 3. )
? popis 2000	281.421.906
BDP  (ocena 2006)
? skupaj (nominal.)	13,77 bilijona USD ( 1. )
? skupaj ( PKM )	13,049 bilijona USD ( 1. )
? na preb. (nominal.)	45.652 USD ( 8. )
? na preb. (PKM)	$43.555 ( 3. )
Gini   (2020)	48,5
HDI   (2019)	0,926  ·  17.
Valuta	ameri?ki dolar ($) ( USD )
?asovni pas	UTC  ?5 do ?10
?  poletni	UTC  ?4 do ?10
Klicna koda	+1
Internetna domena	.us .gov .edu .mil
1 V?asih so ZDA navedene na tretjem mestu. Polo?aj morda pripada Kitajski .

Zdru?ene dr?ave Amerike (tudi Zdru?ene dr?ave , ZDA ; angle?ko United States of America [juː?na?.t?d ?ste?? ?v ??m?.??.k?] ) so zvezna republika v Severni Ameriki , sestavljena iz 50 zveznih dr?av (48 geografsko povezanih in dveh lo?enih zveznih dr?av). Dr?ava se razteza med Atlantikom na vzhodu ter Tihim oceanom na zahodu in si deli severno mejo s Kanado ter ju?no z Mehiko . Njena prestolnica je Washington, D.C.

De?elo zaznamuje ve? hiosnovnih dejavnikov: geografske zna?ilnosti te tretje najve?je dr?ave na svetu, zgodovina , ki govori o ljudeh izpred 15 tiso? let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja dru?bo , kultura s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, gospodarstvo in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na voja?ki , gospodarski, kulturni in politi?ni ravni v svetu, je po propadu Sovjetske zveze govoriti o Zdru?enih dr?avah kot o edini svetovni supersili .

Eden najpomembnej?ih vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen u?inek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto E Pluribus Unum (slovensko Iz mnogih eno ). Prvi? je bil uporabljen za potrebo zdru?evanja 13 britanskih kolonij v Severni Ameriki med ameri?ko revolucijo , nov pomen pa je dobil, ko so se v dr?avo pri?ele prilivati mase migrantov . Ti so namre? morali najti skupne ?ivljenjske smernice in na?ela, kar je povzro?ilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Zdru?ene dr?ave so tako pred vsem drugim de?ela imigrantov , ki so oblikovali novo kulturo. Uspe?no povezovanje priseljencev v nacionalno celoto naj bi bilo dose?eno z izena?enjem vseh dr?avljanov, ki je bilo zagotovljeno v deklaraciji neodvisnosti ter v Ustavi ZDA . K tak?nemu idealu pa naj bi de?ela stremela tudi danes, saj ?e ni dose?en. Odtod izhaja tudi ameri?ka politi?na misel, ki so jo navedli o?etje naroda: ≫Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do ?ivljenja, svobode ter iskanja sre?e≪.

Pojem ≫Amerika≪ je bil oblikovan v zgodnjem 16. stoletju , in sicer po Amerigu Vespucciju , italijanskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale Ju?ne Amerike in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Zdru?ene dr?ave Amerike pa je bilo uradno prvi? navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime kraj?ano na Zdru?ene dr?ave (angle?ko United States ), ZDA (angle?ko USA ), v angle??ini tudi The States ali US , v svetu zahodne kulture pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameri?ki celini priljubljen naziv Columbia . Prebivalci ZDA so ozna?eni za Ameri?ane , to ime je namre? le redko uporabljeno za prebivalce ostalih dr?av katere od Amerik.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Geografija Zdru?enih dr?av Amerike

Zdru?ene dr?ave merijo skoraj 10 milijonov km ² in si tako z LR Kitajsko , glede na razlikujo?e se podatke o povr?ini slednje, izmenjujejo tretje mesto na spisku svetovnih dr?av po povr?ini . Celotno dr?avo sestavlja 50 zveznih dr?av ( 48 geografsko sole?nih in 2 izolirani) in odvisni teritoriji Puerto Rico , Ameri?ki Devi?ki otoki , Ameri?ka Samoa in Guam . Zvezne dr?ave so praviloma razdeljene na okro?ja .

Populacija dr?ave ?teje ve? kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo dr?avo na svetu po ?tevilu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih podro?jih, zlasti na zahodni in vzhodni obali ? ta je lokacija obse?nega somestja BosWash .

Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju dr?ave. V tem smislu sta pomembna obilica naravnih bogastev in razvejano vodno omre?je, pa dobri splo?ni pogoji za kmetovanje , kar Zdru?enim dr?avam omogo?a vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija okolja povzro?ata pere?e okoljske te?ave, ZDA med drugim prednja?ijo pri izpustu ogljikovega dioksida v ozra?je ? 20 % svetovnih emisij.

Povr?je [ uredi | uredi kodo ]

Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geolo?ko starih ni?inah, medtem ko so zahodne regije mlaj?e in neuravnane.

Priobalne ravnice Atlantika se proti zahodu dvigujejo v staro apala?ko gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osr?jem celine. Onkraj nje le?i rodovitno pore?je Mississippija in Velika jezera , ogromna zaloga sladke vode ledeni?kega nastanka. ?e dalje proti zahodu se le po?asi dvigajo planjave Velikega ni?avja , ki ob vzno?ju Skalnega gorovja na svojem zahodu dose?ejo nadmorsko vi?ino dveh kilometrov. Ni?avje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig Ozark in Ouachita . Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek dr?ave iz Kanade in do Mehike ?ez celotne zahodne Zdru?ene dr?ave. Ob zahodnih vzno?jih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane. ^[2] Na njihovem jugu le?i pu??avski svet. Te predele od zahodne obale lo?ujeta verigi Kaskadskega gorovja in Sierre Nevade , v okviru katere se vzpenja tudi najvi?ji vrh geografsko sole?nih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka Velika kotlina z najglobljo to?ko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah Pacifika vle?ejo doline in manj?a gorovja pacifi?kega severozahoda .

Aljasko zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih povr?ij oziroma svet tundre ; priobalni otoki so ognjeni?kega nastanka. Tak?en je tudi arhipelag Havaji v Tihem oceanu .

Vodovje [ uredi | uredi kodo ]

Prvi evropski priseljenci so ameri?ko celino na?li ravno po potovanju prek morja . Od takrat dalje pa so bili ?ivljenjsko in razvojno odvisni od mnogih rek ter jezer v Ameriki: Mississippi , Sveti Lovrenc , Velika jezera , Missouri itn. Vse velike reke dr?ave te?ejo prete?no na jug in so tako za razliko od za primer sibirskih rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepu??ajo plavje , spro??ajo vodotok in omogo?ajo uporabo plovil.

Misisipi je najdalj?a reka Zdru?enih dr?av; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni ve?ji pritoki so Ohio , Missouri , Tennessee , Rde?a reka in Illinois . V Mehi?ki zaliv se pretaka tudi Rio Grande , reka, bistvena za su?ne ju?ne predele ZDA in Mehiko. V njenem pore?ju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA pri?lo do razcveta gospodarstva. Reka Kolorado se izliva v Kalifornijski zaliv , znana je po svojem oblikovanju geomorfolo?ko zanimivih kanjonov na Koloradski planoti . Za bogato zvezno dr?avo Kalifornijo sta pomembni reki Sacramento in San Joaquin . Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok Columbia in njegov pritok Snake River . Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z najve?jim hidroelektri?nim potencialom v ZDA.

Jukon je velika reka na Aljaski, ki se izliva v Beringovo morje , ?loveku je slu?ila kot sredstvo zgodnjih potovanj rudosledcev v notranjost de?ele .

Velika jezera na srednjem zahodu ZDA so po povr?ini najve?je sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki pleistocenske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek reke Svetega Lovrenca , zgrajenih pa je tudi ve? kanalov, najstarej?i izmed njih kanal Erie . Veliko slano jezero je kotanja v Veliki kotlini na zahodu dr?ave, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodto?ne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti soli .

Zdru?ene dr?ave Amerike premorejo 19.924 km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehi?kem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj teritorialnega morja in 200 morskih milj gospodarskega pasu .

Ob celotnih vzhodnih ZDA se vle?e priobalna ravnica Atlantika z mnogo zemeljskimi kosami . To je prizori??e najzgodnej?ih naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v Jamestownu leta 1607 . Vodna pot Atlantic Intracoastal Waterway po priobalnih vodah povezuje kraje od Bostona na severu do Key Westa na ju?nem, floridskem koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi zgodovino ZDA oblikoval zajeten megalopolis BosWash . Ve? kot 2.500 kilometrov dolga obala Mehi?kega zaliva je nizka in lagunastega tipa, z izjemo obmo?ja Mississippijeve delte . Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, prete?no znotraj katerih poteka vodna prometnica Gulf Intracoastal Waterway . Pred obalo le?ijo gospodarsko pomembne razse?ne zaloge zemeljskega plina in nafte . Regija je bila mnogo ?asa pod nadzorom ?pancev in Francozov , kasneje so si ZDA priklju?ile Teksas . Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tiso? kilometrov dolga pacifi?ka obala s pripadajo?im gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu ?leni mno?ica zalivov , fjordov , polotokov in otokov . Naravnogeografska zna?ilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namo?enost severozahodnih predelov dr?ave, pa tudi potresi zaradi lege na Pacifi?kem ognjenem obro?u . Tamkaj?nji svet je demografski razvoj do?ivel ?ele v 20. stoletju .

Obale Aljaske ob Pacifi?kem in Arkti?nem oceanu so globoko raz?lenjene, ob njih le?i ve?ina naselij te zvezne dr?ave. Posebna lastnost obale Havajev so koralni grebeni in njen velik pomen v smislu prometnih povezav.

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Velika dr?ava in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik razli?nih podnebnih tipov: Aljaska je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je havajsko povpre?no vreme vla?no in tropsko . Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne prepre?uje hladnim severnim zra?nim masam na eni ter toplim ju?nim na drugi strani, da bi ?esto prodirale dale? v zase nezna?ilne geografske ?irine. ^[3]

Najbolj poznana podnebna delitev Zdru?enih dr?av je na vla?ni vzhod de?ele in suhi zahod, ki ju lo?uje ?rta 100° z.g.?. ( mrtva ?rta ). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je pozimi mnogo snega in mraz, medtem ko je ju?ni del zaznamovan z vro?imi poletji in de?evje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameri?ko kmetijstvo , ki je iztrebilo ve?ino neko? mogo?nih gozdov ; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je prst posledi?no degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali poljedelstvo . Temu vzhodnemu vla?nemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve ?rte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne prerije , te se proti zahodu spreminjajo v stepe z nizko travo . Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja kulturnih rastlin , zlasti p?enice . Suhi zahod dr?ave pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (pu??avski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje ?ivinoreja . Podnebna izjema zahodnih ZDA je Kaskadno gorovje in Pacifi?ka gorska veriga , ki se napajata z zajetnimi orografskimi padavinami , izhajajo?imi iznad Pacifika. Ta podro?ja zato zaznamujejo obse?ni iglasti gozdovi .

Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo klimatskih pasov , kar ?e posebno velja za Zdru?ene dr?ave. Nerodovitni podzoli so prisotni v hladnih celinskih podnebnih obmo?jih, ravno tako nerodovitne lateritske prsti je najti v bolj vla?nih in toplih podnebjih; ?ernozjomi , ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vla?nega vzhodnega dela dr?ave.

Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na slede? na?in: vla?no celinsko podnebje severovzhoda in vla?no subtropsko jugovzhoda; polsuho podnebje v Velikem ni?avju zahodno od mrtve ?rte; suho pu??avsko podnebje jugozahoda; sredozemsko podnebje v Kaliforniji ; oceansko podnebje ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; subarkti?no v notranjosti in polarno podnebje onkraj polarnega kroga na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.

Poselitev [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalstvo je v najve?ji meri naseljeno ob obalah oceanov: ve? kot tretjina slednjega ob Atlantiku , pribli?no ?estina vzdol? Pacifika in slaba sedmina ob obalah Mehi?kega zaliva . Tudi megalopolis, najve?ja regija zgo??ene poselitve, le?i ob obali. Poselitev je najredkej?a v agrarnem Velikem ni?avju , saj tehnolo?ko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je ve?ina Ameri?anov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih podro?ij.

Za ameri?ki narod je zna?ilna visoka stopnja mobilnosti. Posledi?no se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgo??evanje prebivalstva v jugovzhodnih podro?jih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta starega severovzhoda in Velikih jezer izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ( pas rje ). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. New York in Chicago , ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finan?ni centri dr?ave in sveta.

Urbanizacija in suburbanizacija [ uredi | uredi kodo ]

Prvi cenzus leta 1790 je zabele?il ve? kot 95 % ruralnega prebivalstva. Razmah urbanih obmo?ij se je pri?el po letu 1830, v prej neslutene vi?ave pa ga je poslala intenzivna industrializacija poznega 19. stoletja , ki je do 1990. let v urbana sredi??a vodila ve? kot tri ?etrtine prebivalcev dr?ave. Za rast mest je bil resni?no pomemben pritok tujih imigrantov , ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in kriminal . Mesta se razvijajo ?e danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri za?rtane ?e v zgodnjem 20. stoletju .

Premo?nej?i sloji so se z za?etkom 19. stoletja in bolj?imi prometnimi povezavami pri?eli umikati iz onesna?enih in prebivalstveno nasi?enih mestnih jeder, kar je naznanilo val suburbanizacije z vi?kom po drugi svetovni vojni , ko so se z boji?? vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identi?nimi hi?ami, kjer je bilo v ?asu t. i. baby booma opaziti mno?ice dru?in z otroki.

Ljudem so v predmestja sledile tudi storitvene dejavnosti ? razvili so se veliki nakupovalni centri , zaradi ni?jih davkov in la?je dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga podjetja . Dostopnost predmestnih sosesk z javnim prometom je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzro?il tudi razmah uporabe avtomobilov . Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes ve? pomembnih socialnih funkcij. ^[4]

Okolje in dru?ba [ uredi | uredi kodo ]

?e prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih mo?nosti, ki jih ponujajo naravna bogastva te de?ele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno agrikulturno in kasneje industrijsko silo. Tako je ?lovek s svojim delovanjem mo?no preoblikoval povr?je , gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega ni?avja spremenil v polja, z lovom pa iztrebil mnogo domorodnih ?ivali. Izjemen negativen u?inek na okolje sta imeli tudi sprva industrijska revolucija in nato demografska eksplozija .

Prvi znaki okoljevarstvene zavesti so se v Zdru?enih dr?avah pojavili v drugi polovici 19. stoletja , ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih 20. stoletja , preden je dru?ba ZDA ?ir?e spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, pove?alo se je ?tevilo naravnih rezervatov , deklarirano varovanje ekosistemov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekolo?ke te?ave problem ogromnih razse?nosti in smeri. Zdru?ene dr?ave za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida v atmosfero , a se kljub temu no?ejo zavezati Kjotskemu protokolu .

Indijanski naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja ? bili so nomadi in nekoliko kasneje ?iveli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poro?ali o ogromnih rodovitnih povr?inah, zlatu in srebru ter obilici divjadi . Vse je privabilo pionirske kmete in mno?ine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drasti?no zmanj?evali ?tevilo ?ivali ter gradili ve? in ve? naselbin.

V tridesetih letih 19. stoletja so bili pripadniki transcendentalizma tisti, ki so ? navkljub neugodni dru?beni miselnosti ? spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega narodnega parka Yellowstone 1872. leta je sicer terjala ?e precej ?asa, resni negativni u?inki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne su?e in degradacije rodovitnih podro?ij v ?asu Dust Bowla tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po drugi svetovni vojni in hitro mno?enje prebivalstva s fenomenom baby boom ? posledice so bile koncentrirane koli?ine smoga , industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pere?e na industrijskem severovzhodu dr?ave.

Leta 1962 je knjiga Tiha pomlad prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj dele? k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi ≫gore?a reka≪  Cuyahoga leta 1969 in jedrska nesre?a na Otoku treh milj deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi u?inkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neu?inkovitost je v splo?nem rezultat ?lovekove ?elje po ?ivljenjskem udobju, posebej za ZDA pa so zna?ilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namre? v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito ?e vse od pri?etkov sodobne ekolo?ke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: Sagebrush Rebellion na zahodu Zdru?enih dr?av je podprl Ronalda Reagana , ki se je leta 1981 s konservativnimi idejami povzpel na predsedni?ko mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega kapitalizma in omejevanja ekolo?ko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o trajnostnem razvoju , zaradi globalizacije pa prihaja do sicer neu?inkovitega mednarodnega sodelovanja.

Naravna bogatstva [ uredi | uredi kodo ]

Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih naravnih bogastvih . To pomeni zgodovinsko velike povr?ine danes mo?no skr?enih gozdov , bogata ribolovna obmo?ja in ?tevilo mineralnih nahajali?? prete?no na zahodu dr?ave ? ZDA so najve?ja proizvodnica fosfatov , pa velika proizvodnica zlata in srebra , zemeljskega plina in nafte ter tudi gradbenih materialov. ^[5] Poleg vsega tega pa je veliko ?tevilo farm oziroma ran?ev, kjer na velikanskih povr?inah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti ve?inoma ravna. Tam pihajo mo?ni vetrovi, ki jih uporabljajo za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k ve?ji izkori??enosti takih virov in ve?anju prebivalstva.

Naravne nesre?e [ uredi | uredi kodo ]

V vedno ve?ji meri gre za su?e , zgodovinsko je tako znan Dust Bowl , medtem ko danes dolga obdobja brez padavin pre?ivljajo jugozahodne regije ZDA. V tem ?asu ?esto prihaja do uni?ujo?ih po?arov .

Tornadi pusto?ijo po zemeljskem povr?ju Velikega ni?avja in srednjega zahoda , kjer se zlasti v pomladnem in poletnem ?asu sre?ajo o?itno razli?ne si zra?ne mase ? obmo?je, znano kot Tornado Alley . ?e ena vremensko pogojena nevarnost so orkani , ki pusto?ijo po obalah Mehi?kega zaliva .

Zgodovina ZDA pomni nekaj ve?jih poplav in zemeljskih plazov , a so danes bolj pere?e lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem ?asu v hladnej?ih predelih ?ivljenje ohromijo tudi sne?ni mete?i .

Zahodna obala Zdru?enih dr?av in deli Aljaske so izpostavljeni ognjeni?ki aktivnosti in potresom , saj so del pacifi?kega ognjenega obro?a . Vro?a to?ka z ognjeni?ko aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki Havajev , medtem ko je eksplozivni vulkan Sveta Helena na severozahodu ZDA.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zgodovina Zdru?enih dr?av Amerike

Predkolonialna in kolonialna Amerika [ uredi | uredi kodo ]

Do danes raziskana zgodovina ameri?kega prebivalstva se pri?ne pred okvirno 15 tiso? leti, ko so ljudstva iz Azije pre?kala Beringov preliv . Iz njih so iz?li domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v 15. stoletju . Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni starega sveta , ob prihodu zahodnih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi ^[6] govorilo okoli 350 jezikov. Vi?ke teh kultur so pomenile civilizacije Aztekov in Inkov v Ju?ni Ameriki ter Misisipijcev in Pueblo v Severni .

Pred velikimi odkritji je pri?lo le do be?nih stikov Vikingov s celino okoli leta 1.000 in morebiti ?e evropskih ribi?ev v bli?ini leta 1480. Vzpon Otomanskega imperija pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo na?eli Portugalci , in je dodobra ter za vedno spremenila svet. Kri?tof Kolumb pod ?pansko zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v Indijo leta 1492 naletel na Karibske otoke , nedolgo za njim (1499) pa je Amerigo Vespucci ob plutju vzdol? obal Ju?ne Amerike potrdil, da gre za ?e neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.

To je bila katastrofalna prelomnica za ameri?ke ter zahodnoafri?ke staroselce , na drugi strani pa pri?etek mogo?nega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje ameri?ke kulture . Indijanci so enormne ?rtve (90-odstotni padec ?tevila prebivalstva) utrpeli zaradi vojn , ?e posebno pa zaradi epidemij evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sve?i novi svet je potreboval neiz?rpljive zaloge delovne sile , za katero so bili najbolj primerni zasu?njeni in uvo?eni staroselci Afrike .

Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile ?panija , Portugalska , Francija , Nizozemska in Anglija . Vsaka izmed dr?av je vodila svojo politiko: ?panija je odprla velike rudnike in agrikulturni sistem v Mehiki , Ju?ni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala su?enjsko agrikulturno kolonijo v Braziliji , Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angle?i pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameri?kega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile ?panske naselbine stare ?e okoli 100 let.

Angle?i, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, ve?inoma ?eljni trgovanja z indijanci in kmetovanja v ju?nih kolonijah ter posledi?no z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angle?i v 17. stoletju v novi svet poslali 400 tiso? svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospe?eno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih dru?benih razmer v doma?i de?eli, kar je zlasti pestilo puritance ; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in rev??ino med prebivalci.

Razvoj angle?kih kolonij se je za?el v zalivu Chesapeake (dana?anja Virginija ) leta 1607 in na podro?ju dana?njega Massachusettsa leta 1620. Kolonija Jamestown v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z dru?inami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja toba?na planta?a z discipliniranimi su?nji in nekaj belskimi dru?inami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. Nova Anglija v kasnej?em Massachusettsu pa je bila sekularna dru?ba s pre?tevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava rev??ine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta ?as zgodnjih kolonij je ?e posebno za Angle?e z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.

Osamosvojitev in zgodnja suverenost [ uredi | uredi kodo ]

Osamosvajanje [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Ameri?ka revolucija

?e pred ameri?ko vojno za neodvisnost se je na obmo?ju kasnej?ih Zdru?enih dr?av bilo ve? vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami razli?nih dr?av, ki so svoje evropske spore prenesle na kolonije.

Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v Zdru?enem kraljestvu so se pri?eli na osnovi razli?nega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo mati?no oblast nad celotnim britanskim imperijem vklju?no s ?tevilnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajo?i ?ivelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po politi?nih potezah Zdru?enega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angle?ke vojske v Boston in iz tega izhajajo?ega bostonskega pokola leta 1770 s 5 smrtnimi ?rtvami. Povod revoluciji pa je bila t. i. bostonska ?ajanka tri leta kasneje.

Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres , kamor je svoje predstavnike poslalo 13 dr?av ustanoviteljic bodo?ih Zdru?enih dr?av Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti . Peticija o avtonomiji je spro?ila ukrepanje britanskih ?et, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona . Sicer slabo trenirana in upravljana ameri?ka neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena ?esto povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomo? prisko?ili ?e Francozi, ki so videli prilo?nost za izgon Britancev iz Amerike. Pari?ka pogodba 1783 je priznala neodvisnost Zdru?enih dr?av.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemlji?ke posestnike in planta?nike, medtem ko ne beli nelastniki in ?enske ne ?rni prebivalci niso ?utili pridobitev. Nova suverenost ni ni? dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli ve? ovir pri svobodnem ?irjenju v notranjost celine. Nova dr?ava je pomenila tudi za?etek vpra?anja su?enjstva, revolucija je namre? potekala na idealih enakih mo?nosti za vse.

Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed dr?av ustanoviteljic ?e pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo ustavo . Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti izvr?ilni oblasti in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila dr?avam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s to?kami konfederacije . Ustavna konvencija 1787 je sprejela dvodomni zvezni parlament in v posameznih dr?avah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upo?tevala listino Bill of Rights .

Zgodnji politi?ni in geografski razvoj [ uredi | uredi kodo ]

Zaenkrat ?e redko prebivalstvo nove dr?ave, ki je ?telo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km ² , se je v obdobju po vojni na politi?ni ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z mo?jo oblasti nasploh.

Do oblikovanja mo?ne in ?tevilnej?e vojske je pri?lo v obdobju evropskih napoleonskih vojn , ko je ameri?ka podpora Zdru?enemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.

V obdobju predsednika Thomasa Jeffersona je pri?lo do novih trenj tudi z Zdru?enim kraljestvom, ki ni spo?tovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta 1812 je naposled izbruhnila druga vojna z Britanijo . Oboro?ene sile ZDA so napadle angle?ko kolonijo Kanado , ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe ?eli Britanci, nazadnje pa so odlo?ilne zmage dosegali Ameri?ani in vojne je bilo leta 1814 , po Napoleonovem padcu in sklenitvi miru v Evropi , konec tudi v ZDA.

Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot doba dobrih ?ustev (angle?ko Era of Good Feelings ). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledi?no se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvi? po osamosvojitvi so ZDA tako imele ?as, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo ni? dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj Misisipija in do njega raz?irili svojo kulturno pokrajino.

Obmo?je Velikih jezer do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam ?ivela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v Ohio . Ti priseljenci so v regijo pri?li v dveh migracijskih tokovih.

Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angle?ki vojni ?rno. Irokezi v dr?avi New York so bili omejeni na rezervate , mnogo pa jih je od?lo v Kanado. Pripadniki plemena Shawnee , ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpr?eni po obmo?ju. Preostanek staroselcev se je premaknil v Missouri ali Mehiko . Iz istega obdobja je znana prisilna delo?acija indijanskih plemen na obmo?je dana?nje Oklahome , ko je na poti umrlo okoli 4 tiso? indijancev ( pot solza ).

Po letu 1803 je sledilo nezadr?no raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkaj?nja dr?ava je bila Louisiana v letu 1812. Po?asi so priseljenci naselili tudi sicer mehi?ki Teksas , ?irjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja ≫jasne usode≪ (angle?ko Manifest Destiny ). Kongres je po uboju okoli deset ameri?kih vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ( ameri?ko-mehi?ka vojna ), njen oboro?eni odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboli?nih 15 milijonov dolarjev so ZDA tako odkupile Teksas , Kalifornijo in Novo Mehiko .

Dr?avljanska vojna [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Dr?avljanska vojna ZDA

Socialne razlike med severom in jugom dr?ave so bile o?itne vse od ustanovitve dr?ave dalje ? sever je bil usmerjen v manufakturno proizvodnjo in tr?no gospodarstvo , veljala pa je na?elna svoboda posameznika; standard je bil vi?ji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na planta?ni?tvu in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter su?njelastni?kega sistema. Zaslu?ki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni polo?aj ve?ine slab. Regija je bila vrh vsega politi?no osamljena, su?njelastni?tvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo ve? uveljavljeno.

Ta ?as so zaznamovale tudi socialne reforme Andrewa Jacksona , ko je demokracija postala tako reko? masovna in ne ve? v rokah lastni?kega sloja. Volilna in druge pravice so bile sicer ?e vedno le nedosegljiva ?elja ?rncev .

Dru?benopoliti?ne razlike so bile z razli?nimi motivi tajene ali umetno bla?ene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je pri?lo do vpra?anja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. Abraham Lincoln , gore? republikanski privr?enec svobodnih ?rncev, je slavil zmago na predsedni?kih volitvah 1860 in s tem spro?il plaz odcepitev ju?nih dr?av, ki niso ve? upale na izbolj?anje okoli??in za svoj dru?beni sistem. ?e bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obra?uni v Kansasu .

Vojna se je pri?ela po odlo?itvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Zdru?enih dr?av. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oboro?ene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pri?eli pri utrdbi Fort Sumter , ki jo je napadla ju?na milica. Ob zaklju?ku vojne je Unija (sever ZDA) bele?ila 360 tiso? ?rtev, medtem ko je na strani Konfederativnih dr?av umrlo 260 tiso? vojakov.

Osrednji vzrok je bilo vpra?anje su?enjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran ra?unati tudi na nesu?njelastni?ke belce, ki bi ne bili pripravljeni biti vojne za pridr?anje pravice do su?njev, zraven tega pa je sicer neuspe?no ra?unal tudi na podporo Zdru?enega kraljestva in Francije , ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je pove?ala mo? centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opusto?en, su?njev ni bilo ve?, a je zaradi neu?inkovitega re?evanja razmer neposredno po vojni ostalo pere?e vpra?anje ?rnske enakopravnosti in ameri?ko dru?bo destabilizira tudi danes.

Razvoj industrije in svetovnega politi?nega vpliva [ uredi | uredi kodo ]

Po dr?avljanski vojni je znova pri?lo do vpra?anj gospodarskega izbolj?anja ZDA. V tem okviru so se odvile pospe?ene migracije prek Mississippija v Veliko ni?avje in Skalno gorovje , kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije ?e oblikovane v zvezne dr?ave in vklju?ene v industriirajo?e se ZDA.

Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen ?eleznice; prva tak?na pot do Pacifika se je pri?ela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi zlate mrzlice za?en?i s kalifornijsko leta 1849. Razli?ne etni?ne in narodnostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase zna?ilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo kon?ni udarec ? pokol pri Ranjenem kolenu leta 1890.

Industrijska revolucija in urbanizacija [ uredi | uredi kodo ]

Zadnjih 30 let 19. stoletja je ZDA poneslo na mesto vodilne industrijske sile sveta. Prednja?ila sta zlasti proizvodnja mesa in rudarstvo , poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega ?ivljenja in dela nasploh. Tak?ni ekspanziji so bili vzrok obilna naravna bogastva , nove tehnologije , poceni energija , hiter transport in obilica kapitala ter delovne sile v obliki mno?ic, ki so v tistem ?asu ?e imigrirale v Zdru?ene dr?ave. Novi postopki dela so pohitrili na?in proizvodnje, tako je bil pomemben princip manufaktur . Ko so se podjetniki priu?ili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla mo?nost velikih gospodarskih tvrdk, ki so ?e takrat imele nekatere lastnosti korporacij . Slednje - s pripadajo?imi monopolnimi karteli - so se pospe?eno razvijale ob koncu 19. stoletja.

Industrijski napredek je mo?no spremenil ?ivljenja Ameri?anov. Gospodarsko prizori??e so na novo zaznamovale velike in mo?ne korporacije. Pomno?il se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravni?ki sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna Chicago , Atlanta , Minneapolis , Dallas idr. Pri?lo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga ?ivljenjskega standarda . Prakti?no ?ivljenje Ameri?anov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pri?elo orja?ko nihati med hiperprodukcijo in ekonomskimi depresijami . Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi dr?avljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarni?kih okoljih brez tehni?nih in pravnih za??it. Industrijska revolucija je na?ela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale mo?ne in pri?ele dirigirati ?ivljenje ter zaradi svoje obilne rasti pri?ele stremeti k raz?iritvi ZDA na nova ozemlja oziroma trge .

Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privla?il imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v Zahodni Evropi ( Anglija , Irska , Nem?ija in Skandinavija ), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do prve svetovne vojne prednja?ile mno?ice iz Ju?ne , Vzhodne in Srednje Evrope ( Slovaki in Judje iz Avstro-Ogrske ter Ruskega cesarstva in Grki , Romuni in Italijani ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu ?tevilu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa ?e 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olaj?ale hitre parni?ke prekooceanske linije, ki so dol?ino potovanja skraj?ale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udoma?evali v razli?nih delih ZDA glede na poreklo: za primer Skandinavci so bili znani po postavljanju kmetij na srednjem zahodu , medtem ko so se kasnej?i priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. Chicago je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.

Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA za?en?i z industrijsko revolucijo so spro?ile tudi silovito urbanizacijo . Tako so imela na prelomu stoletja tri najve?ja mesta New York po 3,5 milijona, Chicago 1,7 milijona in Filadelfija 1,3 milijona prebivalcev.

Vse te socialne spremembe so spro?ile reformizem zgodnjega 20. stoletja , katerega velik promotor je bil Theodore Roosevelt s svojim delom na podro?ju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolik?na prizadevanja ?rncev ter osvojitev volilne pravice za ?enske v ?tirih zveznih dr?avah do leta 1909.

Imperializem [ uredi | uredi kodo ]

?e od svoje ustanovitve dalje so Zdru?ene dr?ave pisale pestro zgodovino ?iritve na tuje teritorije: v zgodnjem ?asu dr?ave so bile to Louisianski nakup 1803, ameri?ko-mehi?ka vojna in etni?no ?i??enje med indijanskimi plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno ve?ji pohlep po ?iritvi onkraj morja je bil zato samoumeven.

Glavno gonilo imperialisti?nih te?enj je bila potreba po ?irjenju trga za eksplozivno ameri?ko gospodarstvo . Vse to je do konca 19. stoletja Zdru?ene dr?ave vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo Havajev , Kube , Filipinov in vzhodne Azije ( Kitajska ).

Ameri?ki narod je bil ?e v za?etku preteklega stoletja prepri?an, da je kot velesila primoran po svetu deliti mir in svojo vizijo demokracije . ?e bolj prepri?an je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne te?nje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepri?anje. Zdru?ene dr?ave so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med Rusijo in Japonsko ( rusko-japonska vojna ) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo Panamskega prekopa pa so podprle panamsko revolucijo in osamosvojitev te dr?ave od Kolumbije .

Prva svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ani se sprva niso vpletali v evropske spore, a se je tak?na izolacija kon?ala z nem?ko agresijo na ameri?ke civilne ladje in nem?kim dogovarjanjem z Mehiko o zavezni?tvu.

Zahodna fronta v Evropi se je okrepila z dodatnimi nem?kimi ?etami po podpisu mirovne pogodbe z Rusijo , ko so nem?ki vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Zna?ilne pozicijske bitke na zahodni fronti so tako postale ?e dodatno iz?rpljujo?e. Tu pa so udarec nasprotniku zadale oboro?ene sile ZDA , ki so sve?e v Francijo prispele junija 1918 pod poveljstvom Johna. J. Pershinga . Nem?ke sile so pri?ele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameri?ke ?ete pod francoskim in angle?kim poveljstvom ?e na polo?ajih. Ameri?ani so odbili nem?ki napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli protiofenzivo pri Verdunu . Centralne sile so se tako zaradi oja?anih nasprotnih ?et predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tiso? ljudi, pa ?e mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji gripe 1918 namesto padca pod sovra?nikovim oro?jem.

Pomanjkanje mo?ke delovne sile je v ameri?ke slu?be spravilo mnogo ?ensk in ?rncev, kar je bila podlaga za kasnej?e socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameri?kega upravnega aparata in dr?avno represijo , ki je botrovala ve? politi?no motiviranim sodnim procesom in obsodbam.

Predsednik ZDA Wilson je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih ?tirinajst to?k , a so bile na Pari?ki mirovni konferenci razmeroma neupo?tevane. Zdru?ene dr?ave so prispevale tudi k snovanju Dru?tva narodov , h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nem?ijo leta 1921 podpisale lo?eno mirovno pogodbo. Versajska pogodba je slabo re?ila povojno stanje in prva svetovna vojna je postala izhodi??e za drugo. Slede?e obdobje pa je bilo znotraj ZDA ?as rde?ega strahu zaradi zmage bolj?evizma v Rusiji.

Med vojnama: potro?ni?tvo in velika depresija [ uredi | uredi kodo ]

Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter do?ivele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameri?kih posojil in za razliko od preteklosti ne ve? njih prejemanj, z masovno potro?njo, za?etki produkcije na teko?ih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.

Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek ?as. Do leta 1922 je bila produkcija namre? ve?ja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentan?na je bila proizvodnja avtomobilov , med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je spro?il fordov model T , ki so ga zaposleni izdelovali po teko?em traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah. ^[7] Ta avtomobil s posledi?no nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povpre?nim ljudem. Pove?ana mobilnost je ?e nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v predmestja , kar je postalo vsesplo?na zna?ilnost ?asa po drugi svetovni vojni . Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.

Tudi kultura Ameri?anov se je obrnila v smer potro?ni?tva , saj je postala stvar industrije in ne ve? amaterskih kulturnikov: to je bila industrija ?asopisov in radijskega programa, polnega reklam . Pomemben znanilec takratne kulture so postale ?enske, imenovane flapper . Bile so simbol nove svobode in novih pravic ?ensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s ?tevilom potro?ni?kih navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke ? poleg uporabe kozmetike in urejanja pri?esk so tro?ile tudi cigarete . Kultura se je razbohotila tudi med ?rnim prebivalstvom , ?esar krona je bila harlemska renesansa .

Velika depresija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Velika depresija

Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj vi?ek leta 1929, leto po Hooverjevi osvojitvi predsedni?kega polo?aja. Investitorji so v tedanjem ?asu vlagali ogromne investicije v delnice in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzro?ila borzni zlom 24. oktobra 1929 . Neposredno za tem je sledilo prenehane tro?enja, zmanj?anje produkcije v podjetjih , ukinjanje ugodnih kreditov ? spiralni padec v gospodarsko depresijo se je pri?el in nato trajal skozi vsa trideseta leta.

Brezposelnost v ZDA se je leta 1933 povzpela na 25 %, pla?e preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je zni?al tudi bruto dru?beni proizvod , do leta 1933 je propadlo ?ez 5 tiso? bank in prek 85 tiso? podjetij. Zrasla so barakarska naselja reve?ev, mladi pa niso ve? upali na uspe?no kariero in ?ivljenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna su?a in degradacija kmetijskih povr?in v Velikem ni?avju , imenovana Dust Bowl .

Hoover je bil pri re?evanju krize neu?inkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedni?ko funkcijo tako zasedel Franklin D. Roosevelt , ki je v re?evanje krize s svojim programom New Deal aktivno vklju?il vlado in organiziral javna dela . New Deal ni kon?al velike depresije, pa? pa je imel daljnose?ne u?inke pri vplivu zvezne vlade na ?ivljenja dr?avljanov in mo?no ubla?il posledice tega gospodarskega poloma. Doma?e razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom druge svetovne vojne .

Druga svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Spomini iz prve svetovne vojne so pri ameri?kem narodu vzbujali mo?ne antipatije do vklju?evanja v vihro nove svetovne vojne. Japonski in nem?ki ekspanzionizem pa sta po za?etku vojne ameri?ko izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameri?ko ladijsko opori??e Pearl Harbour in takrat ?e ameri?ke Filipine decembra 1941 je tako spro?il hitro vojno napoved Zdru?enih dr?av Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nem?ija in Italija.

Vojna je do?ivela svoj vrhunec leta 1944, ko so se Sile osi ?e umikale. Tako so Sovjeti po predaji 200 tiso? nem?kih vojakov pri Stalingradu leta 1943 sile Tretjega rajha izrinili s svojega ozemlja ter zasedali Vzhodno Evropo . Ostali zavezniki so na ?elu z Dwightom D. Eisenhowerjem pripravljali invazijo na okupirano Francijo , ki se je zgodila na t. i. dan D , 6. junija 1944 ( operacija Overlord ). General George S. Patton je oboro?ene sile kasneje vodil prek Francije proti Parizu , ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nem?ki napad je bil ardenska ofenziva 1944. Zavezniki so vstopili v Nem?ijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili Berlin ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po moskovskem ?asu 9. maja.

Zlasti za ZDA pa vojna ?e ni bila kon?ana: zahrbtne kopenske, morske in zra?ne bitke Pacifika so ?e vedno divjale. Japonska vojska je namre? po za?etku agresije na Zdru?enim dr?avam priklju?ena ozemlja osvojila Filipine , Malajski polotok , Nizozemsko vzhodno Indijo in Burmo . Junija 1942 je pri?lo do preobrata ob zavezni?ki zmagi v bitki pri Midwayu in oboro?ene sile ZDA so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokon?no strle japonsko mornarico v bitki v Lejtskem zalivu na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izku?njah z Iwo Jime in Okinawe pri?ele razmi?ljati o uporabi jedrskega oro?ja . Slednje je z bombardiranjem japonskih Hiro?ime in Nagasakija septembra 1945 naposled kon?alo svetovno vojno.

Iz priprav na vojno je izviralo obse?no oja?anje mo?i in velikosti dr?avne uprave, takisto je posko?il zvezni prora?un, kar je pomagalo k potrditvi Zdru?enih dr?av kot voja?ke, gospodarske in politi?ne velesile . Druga svetovna vojna je bil tudi ?as pove?anih regulacij dr?ave na politi?nem in gospodarskem podro?ju, vojna pa je povzro?ila konec velike depresije z obse?nimi vlaganji dr?ave v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je zna?lo ?e ve? afroameri?anov in ?ensk, prvi so se v velikem ?tevilu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumni?avosti do japonskih Ameri?anov, ki so bili v velikih ?tevilih pridr?ani v tabori??ih zaledja zahodnih Zdru?enih dr?av. Nova tehnolo?ka odkritja svetovne vojne so predruga?ila prihodnje ?ivljenje, med drugim so oblikovale osnovo dana?nji elektroniki .

Hladna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Za ZDA sta ?as po drugi svetovni vojni mo?no zaznamovali hladna vojna na podro?ju zunanje politike in hiperpotro?nja na notranji ravni.

?e pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med Zvezo sovjetskih republik in zahodnimi dr?avami z ZDA na ?elu. Slednje so ?utile ogro?enost zavoljo sovjetskega ekspanzionizma , razhajanja so bila vedno ve?ja in britanski premier Churchill je marca 1946 prvi? govoril o ?elezni zavesi .

Sovjeti so v tistem ?asu ?eleli zavarovati svoje geopoliti?ne interese, zaradi ?esar so s Tur?ijo , ki le?i na prehodu ?rnega v Sredozemsko morje , ?eleli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomo?jo naposled pridobile Zdru?ene dr?ave. Trumanova doktrina ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila komunisti?na revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z jugoslovanskimi in sovjetskimi silami podprti gr?ki komunisti grozili s strmoglavljenjem monarhi?ne vlade leta 1947 . Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namre? za razvoj socialisti?nih re?imov ploden svet. To je bil povod za organizacijo ?e enega programa, Marshallovega na?rta , ki je v zahodne demokrati?ne re?ime vlil ve? kot 13 milijard USD za pomo? in v obrambo proti komunistom. Na to se je Stalin odzval z blokado Berlina , ki je bil tako kot preostala Nem?ija razdeljen na ?tiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nem?ije.

Zaradi gro?nje napada Sovjetske zveze na zahodni blok se je 11 demokracij te regije zdru?ilo v voja?ki pakt NATO in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na ?lanico napad na vse. Nastanek NATO je povzro?il tudi ustanovitev Sveta za vzajemno ekonomsko pomo? v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspe?no preizkusila jedrsko bombo in se februarja 1950 povezala v zavezni?tvo z novoustanovljeno komunisti?no Ljudsko republiko Kitajsko . Politika zadr?evanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z gro?njo uporabe atomskega oro?ja . Truman je nato naro?il izdelavo mo?nej?e vodikove bombe in ob tem tudi povi?anje voja?kega prora?una na ?tirikratno prej?njo vrednost ter organizacijo propagande za prepri?evanje naroda v potrebo po oboro?evalni tekmi . Merjenje mo?i je nato potekalo v korejski vojni .

Leta 1958 so Zdru?ene dr?ave ustanovile vesoljsko agencijo NASA , ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajo?e vesoljske tekme . ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi umetni satelit Explorer 1 , ravno tako za svojimi tekmeci pa ?e prvega ?loveka, Johna Glenna .

Hladna vojna je znotraj Zdru?enih dr?av povzro?ila ?iv?no protikomunisti?no paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu levi?arski posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni represiji . Hladna vojna je v ameri?ki dru?bi povzro?ila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepri?ana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunisti?nih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika ?irjenja presilovita in da je bila posledi?na hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem ?iril v vse regije z vakuumom politi?ne mo?i.

Tako zunanjo politiko kot tudi ?ivljenje Ameri?anov v de?eli sami je v ?estdesetih letih mo?no o?igosala vietnamska vojna . ZDA so jo pri?ele za prepre?itev ?irjenja komunizma po jugovzhodni Aziji , tja so po?iljali ve? in ve? enot ter se naposled ujeli v zahrbtno d?ungelsko vojno . Ko so se pora?eni umaknili iz de?ele, se je dru?beno razpolo?enje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem ?e afere Watergate zelo poslab?alo.

John F. Kennedy je hladno vojno negoval dalje v ?estdeseta leta: Zdru?ene dr?ave so ?e dalje dovajale pomo? nekomunisti?nim dr?avam, pove?ale so ?tevilo svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problemati?no Kubo . Revolucija v tej dr?avi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v ?iv?nem sporu in skoraj?njem spopadu obeh svetovnih velesil.

Povojno obdobje znotraj ZDA [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ko gospodarstvo povojnega ?asa je bilo zopet na nogah. Potro?niki so zahtevali storitve in izdelke , proizvodnja se je slede? temu obilno pove?ala in odprla mno?ine novih delovnih mest. Tudi Marshallov na?rt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter dr?avno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na ?tevilo delovnih mest. V petdesetih letih je tako 6 % svetovnega prebivalstva, ?ive?ega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih dobrin . Bistvenega pomena je bil tehnolo?ki napredek. Sicer je bila velika novost ve?ajo?i se storitveni sektor , ki je ob bok mno?icam delavcev modrega ovratnika postavila mno?ice delavcev belega ovratnika : ?iril se je mo?an srednji razred .

Standard ?ivljenja se je neprimerno dvignil in omogo?il ve? in ve? ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je GI Bill of Rights dolo?il ugodnosti za veterane , med temi tudi pomo? v ?asu iskanja slu?be in ugodna posojila za hi?e.

?as je zato zaznamovala suburbanizacija , pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hi? zgradilo 85 % teh v predmestjih, s ?imer so mesta pridobila velike obro?e spalnih naselij . ?e en pomemben dru?beni pojav je bilo drasti?no pove?anje rojstev oziroma baby boom , ki je populacijo ZDA med letoma 1946 in 1964 pove?al za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let 20. stoletja pod pragom rev??ine ?e vedno ?ivelo 20 milijonov deprivilegiranih Ameri?anov.

Afera Watergate , kjer je ?lo za nepo?teno dejavnost najvi?jih dr?avnih uradnikov s predsednikom na ?elu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika Nixona , pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.

Dru?beni boji 60. let [ uredi | uredi kodo ]

?estdeseta leta preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje liberalnih reform in dru?benih gibanj.

Konvergenca dejavnosti za pravice ?rncev je nastopila prav v 60. letih, ?asu mar?ev, bojkotov, neupo?tevanja segregacije in diskriminacije . Odvilo se je ve? mirnih ( Martin Luther King ) in nasilnih protestov ( Malcolm X ) ter manifestacije razli?nih vrst. ?e od 1961 . leta dalje se je delalo na registracijah afroameri?anov v volilni sistem, ukinjeni so bili namre? testi pismenosti in volilni davki ter tako omogo?ena volilna udele?ba trikrat toliko ?rnim ljudem.

Svoje pravice so zahtevali tudi ameri?ki staroselci , katerih dejavnost je znana kot Red Power . Mehi?ki priseljenci pa so se za udejanjenje svojih ?elja borili pod vodstvom Cesarja Chaveza , predsednika United Farm Workers Organizing Committee .

?enske so se pridru?ile reformam ameri?ke dru?be in organizirale vse vrste odpora proti spolni diskriminaciji . ?enske so zasedale vse ve? sektorjev dela, njihovo gibanje ?estdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dedi??ino.

Generacija baby booma je odrasla in se zna?la v visoko?olskem sistemu ter njegovih kampusih , kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmi?ljanja ter razpravljanja o zdravju svoje dru?be. Iz obdobja so zlasti znani hipiji , ki so zavra?ali materializem , kritizirali oblast, ?iveli v komunah , poslu?ali rock glasbo in imeli liberalna stali??a do spolnosti in drog . Zaznamovani so bili s svojim stilom obla?enja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj vi?ek s festivalom Woodstock . Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali ?tudentje , ki so v tem desetletju ustanovili Students for a Democratic Society (SDS). Ta je pod taktirko Toma Haydena spisala izjavo The Port Huron Statement , ki je zahtevala ve? demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameri?ko usmerjenost v karierizem , materializem, militantno zunanjepoliti?no razpolo?enje ZDA in rasizem . V SDS je bilo vklju?enih ve? kot 100 tiso? mladih. Ti protesti so imeli mo?an vpliv na takratno in nadaljnjo dru?bo ZDA, pa tudi drugih dr?av Zahoda , kjer je ?tudentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo mo?.

?estdeseta leta so bila tudi obdobje vnovi? zbujenih skrbi za okolje in za?etkov moderne naravovarstvene misli.

Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila [ uredi | uredi kodo ]

Bistveni dogodki za ZDA v zadnji ?etrtini 20. stoletja so bili konec hladne vojne, zaton industrijskega sektorja ter pojav globalne ekonomije in politike.

Reagan je zopet pri?el s pogrevanjem hladne vojne ter oboro?evalno tekmo . Sovjetsko zvezo je ozna?il za zlobni imperij, prek agencije CIA pa podprl protikomuniste v Salvadorju ter v Nikaragvi organiziral in financiral gverilsko vojsko . Njegova ideja je bil tudi program Strategic Defense Initiative , bolj znan kot ≫vojna zvezd≪. Nedolgo zatem pa je pri?lo do serije revolucij , v katerih so komunisti v letih 1989 in 1990 izgubili mo? v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na mno?ico samostojnih dr?av. Razpad vzhodnega bloka je mo?no spremenil svetovno politiko. Reagan se je ve?krat sre?al z Gorba?ovom in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanj?anje oboro?itve ter umik raket iz Evrope . Ameri?ki kapital je nato preplavil Vzhodno Evropo , kjer so se kapitalisti?ne dru?bene ureditve ?e name??ale globoko v nova okolja.

George H. W. Bush je zaradi tamkaj?njih zapletov med Irakom in Kuvajtom v regijo poslal sprva bombe, nato pa ?e ?ete. Te so porazile ira?ko vojsko , a so se umaknile, preden bi dosegle padec Huseinovega re?ima. Od takrat do najnovej?e ira?ke vojne je imel Irak stalne te?ave s svojo ekonomijo, politiko in Zdru?enimi dr?avami.

Oboro?ene sile ZDA so zatem posredovale v Jugoslaviji , ki se je soo?ala s krvavimi nasledstvenimi vojnami . Marca 1999 je zveza NATO pod ameri?ko pobudo bombardirala Srbijo in Kosovo , kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote Zdru?enih narodov .

Zdru?ene dr?ave so bile tudi v tem ?asu prepri?ane, da se te?ave svetovnih narodov ti?ejo tudi njih, zato so se na svoj na?in pri?ele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in ?e zija med industrijskimi dr?avami Zahoda ter nerazvitimi dr?avami tretjega sveta . Tudi ?e danes se problema lotevajo s politi?nim ali v primeru sile voja?kih posredovanjem, saj je 80 % Ameri?anov prepri?anih, da njihova voja?ka prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost. ^[8] Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo ve?, so jo Zdru?ene dr?ave na?le drugje, tokrat predvsem v diktatorskih ali nestabilnih dr?avah in izmikljivem pojmu terorizma .

V zadnji ?etrtini stoletja je mo?no zamiral industrijski sektor dela, medtem ko so obilen razcvet do?ivele storitvene dejavnosti . Zdru?ene dr?ave so uveljavile mo?an vpliv na raz?irjenem kapitalisti?nem mednarodnem trgu, s tega podro?ja je pomemben premik produkcijskih sredstev v manj razvite dr?ave oziroma outsourcing . Mednarodna trgovina je bila dodatno pospe?ena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom NAFTA in svetovno vplivno organizacijo WTO . Vse to so bila znamenja vsesplo?ne globalizacije .

V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen mo?an val imigrantov iz Latinske Amerike .

21. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Tudi v 21. stoletje so Zdru?ene dr?ave vstopile kot edina svetovna velesila , katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zau?nico z dejanji mednarodnega terorizma , ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameri?ke politike bodisi izveden z njeno pomo?jo. ^[9] To je bila podlaga za sve?e represivne zakone in bolj agresivno zunanjo politiko .

George W. Bush je z izrazito konservativnimi stali??i osvojil sporno zmago na volitvah leta 2000 . Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko dr?avne varnosti in boja proti terorizmu zmagal tudi na volitvah 2004.

Ugrabljena potni?ka letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Zdru?enih dr?av ( teroristi?ni napadi 11. septembra 2001 ). Vlada je za izvajalca tega najve?jega napada na ZDA po japonskem bombardiranju Havajev v drugi svetovni vojni ozna?ila islamsko fundamentalisti?no organizacijo Al Kaida , ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na ve? ameri?kih ciljev po Bli?njem vzhodu v preteklih letih. Sledil je voja?ki napad na Afganistan v poznem letu 2001 in dve leti kasneje ?e invazija na Irak . Razmere zaradi lokalnega partizanskega odpora niso bile stabilizirane, boj z mo?nimi elementi dr?avljanske vojne se je leta 2007 tako ?e nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA ?e globoko razmi?ljala o mo?nih u?inkovitih re?itvah nezavidljivih razmer.

Politika in uprava [ uredi | uredi kodo ]

Politika ZDA
Zvezna vlada Ustava Zdru?enih dr?av Amerike Zakonodaja Obdav?itev Politika
Zakonodajna oblast Kongres Zdru?enih dr?av Amerike Predstavni?ki dom ameri?kega kongresa Predsednik Nancy Pelosi (D) Vodja ve?ine Steny Hoyer (D) Vodja manj?ine Kevin McCarthy (R) Kongresna okro?ja Senat Predsednik Kamala Harris (D) Vodja ve?ine Chuck Schumer (D) Vodja manj?ine Mitch McConnell (R)
Izvr?na oblast Predsednik Zdru?enih dr?av Amerike Joe Biden (D) Podpredsednik Zdru?enih dr?av Amerike Kamala Harris (D)
Sodstvo Vrhovno sodi??e ZDA Vrhovni sodnik John Roberts Thomas Breyer Alito Sotomayor Kagan Gorsuch Kavanaugh Barrett Volitve predsedni?ke volitve vmesne volitve Izvenletne volitve Primarne volitve Volitve po zveznih dr?avah in teritorijih Alabama Aljaska Arizona Arkansas Kalifornija Kolorado Connecticut Delaware okro?je Columbia Florida Georgija Havaji Idaho Illinois Indiana Iowa Kansas Kentucky Louisiana Maine Maryland Massachusetts Michigan Minnesota Misisipi Misuri Montana Nebraska Nevada New Hampshire New Jersey Nova Mehika New York Severna Karolina Severna Dakota Ohio Oklahoma Oregon Pensilvanija Rhode Island Ju?na Karolina Ju?na Dakota Tennessee Teksas Utah Vermont Virginija Washington Zahodna Virginiji Wisconsin Wyoming Ameri?ka Samoa Gvam Severni Marijanski otoki Portoriko Devi?ki otoki Washington, DC ] ( Seznam volitev )
Politi?ne stranke Demokrati Republikanci Ostale stranke Liberalci Zeleni Guvernerji Zakonodajni organi ( seznam ) Dr?avna sodi??a lokalne vlade
Zunanji odnosi Ameri?ko zunanje ministrstvo Dr?avni sekretar : Antony Blinken Diplomatska predstavni?tva ZDA / v ZDA Zakon o dr?avljanstvu Potni listi Vizumske zahteve Vizumska politika NATO G20 G7
Druge dr?ave
p p u

Glavni ?lanek: Politika in uprava Zdru?enih dr?av Amerike

Politi?ni in upravni sistem Zdru?enih dr?av temeljita na osnovnih na?elih predstavni?ke demokracije . Po tak?nem sistemu dr?avljani volijo svoje politi?ne predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje dr?ave. To je na?in, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov dr?avljanov, ki so ga predvsem na osnovi ustave vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu 18. stoletja .

Upravna metropola dr?ave je Washington, D.C. , kjer je najti vse sede?e treh vej oblasti, tako kongresni dom in Belo hi?o ter poslopje vrhovnega sodi??a ZDA . Notranja ureditev Zdru?enih dr?av pa temelji na delitvi na zvezne dr?ave z razmeroma visoko stopnjo avtonomije , kar procese odlo?anja razpr?uje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih dr?av.

Pomemben segment je zunanja politika . Zdru?ene dr?ave so namre? iz hladne vojne iz?le kot edina preostala svetovna velesila , ki v ve?ji meri kot katera koli druga dr?ava uveljavlja svoj politi?ni, pa tudi gospodarski in kulturni vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi oboro?ene sile ZDA , najdra?ja in ?tevil?no druga najve?ja tovrstna organizacija sveta.

Politi?ni sistem [ uredi | uredi kodo ]

Vodstvo Zdru?enih dr?av naj bi se tako dr?alo filozofskih na?el, da je dr?ava vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov monarhi?nih oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z bo?jim poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavni?ka oblast mo? na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnote?enje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi prepre?evalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in mo? nadzorovanja druge: predsednik republike je zmo?en na zakone kongresa vlo?iti veto , ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi sodi??e ; na drugi strani lahko kongres ob veliki ve?ini spremeni ustavo. Federalizem oziroma razslojevanje oblastni?ke mo?i na zveznem in dr?avnih nivojih pa je mi?ljen kot orodje za bolj?e prilagajanje politi?nega upravljanja lokalnim okoljem.

Oblastni?ka telesa Zdru?enih dr?av se opirajo na ustavo ZDA , ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarej?a listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po ameri?ki revoluciji na Ustavni konvenciji leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih britanskih kolonij . Ima sedem osnovnih to?k ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega dolo?anja pravic in dol?nosti vzpostavljajo?e se oblasti ter prepre?evanja zlorab politi?e mo?i. Pred ustavo je bila uprava dr?ave odgovorna to?kam konfederacije , te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

Zakonodajna oblast [ uredi | uredi kodo ]

Zakonodajno oblast dr?ave utele?a kongres Zdru?enih dr?av . Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer predstavni?ki dom ter senat . Kongres je bil sprva mi?ljen kot dominantno podro?je oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

Kongres s svojimi 435 ?lani izpeljuje zakonodajne postopke, napoveduje vojne , skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje davke , vodi postopke proti dr?avnim uradnikom idr. Senat ima mo?nej?o nadzorno funkcijo.

Izvr?ilna oblast [ uredi | uredi kodo ]

Izvr?ilna komponenta oblasti v Zdru?enih dr?avah je na predsedniku dr?ave oziroma njegovem kabinetu . Predsednik in podpredsednik ZDA sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi dr?avljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dol?an izpolnjevati, a jih ta tudi ve?inoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava dr?ave in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako de iure najbolj pomembna oseba v politi?no, gospodarsko in voja?ko najmo?nej?i dr?avi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na mo? predsednika je mogo?e sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in ambasadorje ter osebje Bele hi?e , skupno ve? od 3 tiso? uradnikov.

Osnovne zadol?itve te predsedni?ke funkcije so predlaganje zakonov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odlo?a zakonodajna oblast, tako tudi zveznega prora?una; vodenje zunanje politike in poveljevanje oboro?enim silam , pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezni?tev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol dr?ave.

Sodna oblast [ uredi | uredi kodo ]

Najvi?ji organ s podro?ja sodne oblasti v dr?avi je vrhovno sodi??e ZDA . Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi senat . Osnovna naloga vrhovnega sodi??a je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politi?ni sprva vpra?ljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik John Marshall . Mo?nost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna gro?nja njih snovalcem, od ustanovitve dr?ave do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodi??e pa nastopa tudi kot najvi?je stopenjsko sodi??e v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodi?? v vseh 50 dr?avah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kr?itve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki razli?nih zveznih dr?av. Naslednjo vi?jo stopnjo predstavlja 13 okro?nih prizivnih sodi??, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upo?tevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodi??e ZDA, ki je teoreti?no zadol?eno za prito?be na odlo?be okro?nih prizivnih sodi??, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg na?tetih vrst sodi?? sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer ra?unsko in dav?no ter patentno sodi??e.

Sodi??a Zdru?enih dr?av so vedno bolj obremenjena s prevelikim ?tevilom primerov, saj se pove?uje tako ?tevilo prebivalcev kot ?tevilo pravd na prebivalca.

Volitve in politi?ne stranke [ uredi | uredi kodo ]

Volitve potekajo na redne presledke: predsedni?ke volitve se odvijejo vsaka ?tiri leta, na dve leti smo pri?a kongresnim volitvam, medtem ko ?as lokalnih volitev ?esto sovpada z nacionalnimi predsedni?kimi. Ti in oni lokalni referendumi so organizirani po potrebi.

Meje volilnih okrajev zari?ejo dr?avne zakonodaje, s ?imer je mo? manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nana?a angle?ki izraz gerrymandering , izhajajo? iz 19. stoletja in imena massachusettskega guvernerja Elbridgea Gerryja , ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem prakti?no zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strate?ko na?rtovanje okrajev se dogaja ?e danes v povezavi z bodisi prepre?evanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov dru?benih skupin v vzvodih oblasti ? tako npr. v primerne okraje zajamejo ?rnsko prebivalstvo in povi?ajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

Politi?ne stranke v dr?avi so bistveni del volitev in politi?nega sistema, te namre? rekrutirajo svoje kandidate in pi?ejo politi?ne programe. V Zdru?enih dr?avah se je zavoljo ve?inskega volilnega sistema , v katerem elektorski kolegij nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne dr?ave, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi republike , so bili snovalci dr?ave nenaklonjeni politi?nim strankam. Te so kasneje ?e z zgodnjim 19. stoletjem pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena republikanska in starej?a demokratska stranka .

Demokrati so tvorci najstarej?e politi?ne stranke v dr?avi, ki je iz?la iz Jeffersonove koalicije konca 18. stoletja , nasprotujo?e na?inu vladanja Georgea Washingtona . Sprva je bilo njeno ime Demokratsko-republikanska stranka , a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer demokratska stranka ZDA . V dana?nji politi?ni kulturi je ta splo?no ozna?ena za levosredinsko in kot tako vdano socialno liberalnim in druga?e naprednim idealom. Njen rival je republikanska stranka oziroma Grand Old Party , aktivna od sredine 19. stoletja . V tistem ?asu je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali su?enjstvu in kasneje tudi vodili dr?avljansko vojno ( Abraham Lincoln ). Njen idejni sistem se je s ?asom preobrazil in vzpostavil desnosredinske oziroma dru?beno konservativne in ekonomsko liberalne smernice.

Upravna delitev dr?ave [ uredi | uredi kodo ]

Upravnemu sistemu dr?ave in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam na?eluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 zveznih dr?av (izvirno state , 4 izmed njih pa se imenujejo commonwealth , kar na prakti?ne zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na okro?ja (v 48 dr?avah izvirno county , medtem ko upravni sistem Aljaske uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno borough ter sistem Louisiane ime ?upnija oziroma izvirno parish ).

Poseben status ima zvezno ozemlje District of Columbia , ki vklju?uje Washington, D.C. kot prestolnico Zdru?enih dr?av. Zvezno okro?je ne premore svojih zastopnikov v kongresu , a ima svoj elektorski kolegij za udele?bo na volitvah predsednika dr?ave.

Delno avtonomen status imajo ?e indijanski rezervati ter prekomorske odvisne politi?ne entitete, razdeljene na priklju?ena (izvirno incorporated territory , ki je lastnina ZDA) in nepriklju?ena ozemlja (izvirno unincorporated territory ), slednja v razli?nih primerih imenovana possession , overseas territory ali commonwealth . Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priklju?en teritorij le Palmyra Atoll v Tihem oceanu , a Zdru?ene dr?ave nadzorujejo ve? organiziranih in neorganiziranih nepriklju?enih ozemelj.

Mednarodni odnosi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanjo politiko zgodnje ameri?ke dr?ave je zaznamoval izolacionizem , manifestiran v Monroejevi doktrini avtonomije Amerik. Tudi o?e naroda George Washington se je zavzemal za sklepanje najmanj?ega mo?nega ?tevila zavezni?tev, kar pa seveda ni izklju?evalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja dr?ave. Tudi na pri?etek obeh svetovnih vojn se Zdru?ene dr?ave v duhu izolacionizma niso odzivale. ?ele ?as po 2. svetovni vojni , namre? hladna vojna , je ZDA resni?no postavil na mesto svetovne velesile in uvedel tudi neizmeren politi?ni, gospodarski in kulturni vpliv te dr?ave na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izra?ala ?e v njihovi stalni vpletenosti v voja?ke posege po svetu ter zbiranju kolonij od konca 19. stoletja dalje.

Dana?nji mednarodni odnosi in politika dr?ave so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameri?kega trgovskega ter politi?nega vpliva v svetu.

Za svetovni kulturni Zdru?enih dr?av je bistvenega pomena tamkaj?nja kulturna industrija in njen izvoz. Najpomembnej?o vlogo pri politi?nem vplivu na tujino pa ima izvr?ilna veja oblasti oziroma predsednik ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno Department of State ). Predsednik namre? poseduje mo? podpisovanja zavezni?tev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odlo?nih in hitrih zunanjepoliti?nih odlo?itev. Nanj nekoliko vplivata komite senata za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odlo?anjem o financah in uporabi voja?ke sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi mo? odlo?anja na naslednjih volitvah. Zdru?ene dr?ave Amerike svoje zunanjepoliti?ne interese uveljavljajo tudi z veliko pomo?jo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem polo?aju. ?e en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so oboro?ene sile ZDA .

Oboro?ene sile [ uredi | uredi kodo ]

Oboro?ene sile Zdru?enih dr?av so po ?tevilu pripadnikov druga najve?ja voja?ka sila ZDA za Kitajsko , a je ?e bolj zgovoren podatek o njenem prora?unu: konec 90. let so oboro?ene sile potro?ile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih teroristi?nih napadih leta 2001 povi?ale svoj letni prora?un na 553 milijard leta 2007 ; znesek se stalno pove?uje in po prora?unu za voja?ke namene postavlja Zdru?ene dr?ave dale? na prvo mesto, zapravijo namre? malone dvakrat toliko denarja kot vse ?lanice Evropske unije za oboro?ene sile skupaj. ^[10]

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Ekonomija Zdru?enih dr?av Amerike

Ekonomija ZDA je tr?ne narave, a se od pristnega tr?nega gospodarstva lo?i po vpetosti oblasti vanj. Dr?avna ekonomija Zdru?enih dr?av je s svojega 13,24 trilijona ameri?kih dolarjev bruto dru?benega proizvoda ^[11] najve?ji znani gospodarski sistem v zgodovini ?love?tva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda. ^[12] Posledica tega visokega ?tevila je eden najvi?jih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga u?ivajo prebivalci Zdru?enih dr?av. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite dr?ave v nivoju ?ivljenjskega standarda tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi ?e danes napaja iz tehnolo?kega napredka, poslovnih investicij in vedno ve?je izobra?enosti ter usposobljenosti kadra.

Tudi to najmo?nej?e gospodarstvo sveta pa se kot ?iv sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoli??in. ?e danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajo?e se prebivalstvo: stro?ki pokojnin in drugih zadev, ki se ti?ejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo ?e bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do ve?jih davkov za pokojninske sklade bodisi do manj?ih pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.

Drug izziv je ve?ajo?a se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo ?e dejstvo, da se ?tevilo svetovnega prebivalstva ve?a hitreje kot ?tevilo prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti ?e razpad Zveze sovjetskih socialisti?nih republik , ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in politi?nih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Zdru?enih dr?av. ?e en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tr?nem prizori??u, kakr?ni sta Evropska unija ? slednja ima v se?tevku ve?ji BDP od ZDA ? in Kitajska .

Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnolo?ke spremembe oziroma napredek, pa morebitna energetska nezadostnost. Slednja je povezana s ?edalje bolj ostrim soo?enjem dveh nasprotujo?ih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in varstvo okolja na drugi.

Liberalno usmerjeno ameri?ko gospodarstvo se soo?a ?e s poglabljajo?im se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki dru?be: najrevnej?i prejmejo manj?i in manj?i dele? skupnih dohodkov. Temu botruje velik (ve?ji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finan?nih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobra?enih emigrantov , ki sestavljajo obse?en krog poceni delovne sile in povzro?ajo nizko ali ni?elno rast pla? najslab?e pla?anih delovnih mest; nato pa ?e skopa socialna podpora , ki jo preka?a ve?ina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih de?elah sveta.

Gospodarski sistem [ uredi | uredi kodo ]

Gospodarski sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij ? posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije ? in dejavnikov ? med drugim zakoni in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakr?ne so javne ?ole , so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo dolo?ene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi trgi . Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, dr?ava pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobi?ka nesmiselne, jih privatni sektor zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, socialni sistem , dr?avna prometna omre?ja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih dr?avah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri dr?avljani namesto ?rtovanja ?asa za izdelavo ?elenih izdelkov raje ?rtvujejo denar za njih nakup.

Gospodarske dejavnosti napajajo ?tirje poglavitni elementi: naravni viri , delovna sila , kapital in podjetni?tvo .

Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo dobrin . Zlasti v tradicionalnej?ih sistemih ti predstavljajo skoraj celoten dele? ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Zdru?ene dr?ave na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike povr?ine rodovitne prsti , mnoge kilometre obal z ribami , obse?ne gozdove in rudninska nahajali??a.

V Zdru?enih dr?avah je leta 2006 delovno silo ? tj. vsi dr?avljani, starej?i od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno i??ejo zaposlitev ? sestavljalo 151,4 milijona ljudi. ^[13] Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto dolo?ene na podlagi razmerja med ponudbo in povpra?evanjem ? bolj so cenjeni redki, praviloma bolj u?eni delavci, tisti bolj pogosto razpolo?ljivi in navadno slabo izobra?eni pa manj.

Brezposelnost se pojavlja takisto v gospodarstvu Zdru?enih dr?av. Stopnja frikcijske brezposelnosti je nezanemarljiva ? a tudi ne razlog za resnej?o skrb ? predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja delovna mesta . Cikli?na brezposelnost je kot zna?ilnost obdobij gospodarske depresije in recesije v 20. stoletju dvakrat dosegla skrb vzbujajo?o stopnjo, in sicer prvi? v obdobju velike depresije leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugi? v recesiji 1982-1983, malone 10 %. Strukturna brezposelnost je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpra?evanju po dolo?enih kadrih; zna?ilna je za ?as, ko so se ameri?ka podjetja pospe?eno selila v dr?ave s cenej?imi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami razli?no izobra?enih delavcev: leta 1998 je brez slu?be ?ivel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premo?enjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Zdru?enih dr?av. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premo?enju v dr?avi je svoj dele? skupnih narodnih dohodkov pove?alo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanj?al s 4,9 % na 4,2 %. ^[14]

Kapital predstavljajo vsi objekti, infrastruktura in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo dobrin oziroma nudenje storitev . Ves kapital Zdru?enih dr?av je po ocenah konec 20. stoletja zna?al ve? od 11 trilijonov ameri?kih dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.

Gospodarstvo in dr?ava [ uredi | uredi kodo ]

Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvr?en zakonom prostega trga , dr?ava prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, prepre?uje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za oboro?ene sile in druge zadeve strate?kega pomena, pa tudi za javno pomo? socialno in druga?e ?ibkim dr?avljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izra?a v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih tr?na ekonomija zavoljo nedobi?konosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in dr?avo: dr?avne ceste, cepljenje proti nalezljivim boleznim, osnovno ?olanje itd. Na drugi strani tak?nih regulacijskih dejavnosti pa zmanj?uje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer alkohol ) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali su?nji). Nenazadnje pa je dr?ava ekonomsko pomembna zaradi svoje dru?bene oblasti, s katero je mo? jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.

Mednarodne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Skoraj vse svetovne dr?ave so v sodobnem svetu tako ali druga?e izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nana?a bodisi na politi?no dogajanje v tretji dr?avi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Zdru?ene dr?ave s tega vidika prednja?ijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na ve?jem in ve?jem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu 1959 je zna?ala 9 % dr?avnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s ?imer je bil ta sektor najhitreje rasto?a gospodarska panoga v ameri?ki ekonomiji. Najve?ji trgovski partnerji Zdru?enih dr?av so Kanada , Mehika , Kitajska , Japonska itn. ZDA pa imajo ?e velike ekonomske interese na obmo?ju Daljnega vzhoda , Bli?njega in Srednjega vzhoda , pa tudi Latinske Amerike . Politika izolacionizma , po kateri so bile Zdru?ene dr?ave znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako ?e davno pozabljena preteklost.

Ve?ina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi dr?avami. Med drugim je uvo?ena tudi mno?ica produktov, katerih izdelava bi lahko ali neko? tudi je potekala v mejah ZDA.

Zdru?ene dr?ave so kot zavezane prosti trgovini med dr?avami prednja?ile pri ustanavljanju Mednarodnega denarnega sklada leta 1944 , v pribli?no istem ?asu je isti nazor promoviral tudi Marshallov na?rt . ?e leta 1947 je bil sprejet pomemben Splo?ni sporazum o carinah in trgovini (angle?ko General Agreement on Tariffs and Trade , GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih ?istil carinske ovire. 1995 . leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna Svetovna trgovinska organizacija .

Na regionalni ravni je pomemben Severnoameri?ki sporazum o prosti trgovini (angle?ko North American Free Trade Agreement , NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Zdru?ene dr?ave in Mehika. ?tevilke govorijo o prednostih za vse tri dr?ave, a naj bi imel doti?ni sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki. ^[17]

Finance [ uredi | uredi kodo ]

Denar se v Zdru?enih dr?ava danes nahaja v dveh glavnih oblikah: gotovini in ?ekih , vezanih na ban?ne ra?une . Obilico denarja tako predstavljajo le ?tevilke, ki jih ljudje prejmejo na svoj teko?i ra?un in jih zatem s ?eki ali karticami ≫izbri?ejo≪ s svojega ra?una.

Ameri?ki dolar je bil pred ?asom, tako kot ve?ina drugih valut , vezan na dolo?eno koli?ino srebra oziroma zlata in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako slu?il le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega no?nja enostavna stvar. S ?asom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razse?nih koli?in dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogo?e zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Zdru?ene dr?ave so leta 1971 zato ukinile pla?evanje za ameri?ki dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot zlati standard . Ameri?ki dolar je dandanes vezan le ?e na koli?ino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ( kupna mo? ), ta pa se spreminja.

Inflacija je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva sku?ajo zajeziti. Za to posve?ena ustanova v ZDA je sistem zveznih rezerv oziroma banka zveznih rezerv, ki je centralna banka dr?ave. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadr?evanja financ v rezervah ? niti komercialne banke namre? ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava koli?ino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir dr?avne uprave, ?etudi dr?ava ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naro?ila izdajanja bankovcev in kovancev , ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angle?ko Department of the Treasury ). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.

Produkti in storitve [ uredi | uredi kodo ]

V strukturi gospodarskih sektorjev je pri?lo ?e zlasti v 20. stoletju do mno?ice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s pode?elja v urbana okolja selile ?tevil?ne mno?ice, ki so se zaposlile v produkcijskem (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno pove?alo povpra?evanje po storitvenih dejavnostih in tehnolo?kih prese?kih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v storitveni sektor . Potro?niki so zaradi dobrih gospodarskih prilo?nosti in dohodkov po drugi svetovni vojni imeli veliko kupno mo? , ki so jo ?eleli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je ?la tudi vrednost mednarodnega trgovanja.

Velikost dr?ave v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Dr?ava na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane povr?ine prekrivajo 19 % celotnega povr?ja ZDA ? dejstvo, ki dr?avo postavlja za agrikulturno najbolj bogat narod: Zdru?ene dr?ave so prve na svetu po pridelku koruze , soje , sorga , pa druge po pridelku p?enice , ovsa , citrusov in tobaka . V okviru gojenja doma?ih ?ivali obstaja mnogo ?ivinorejskih in svinjerejskih dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.

Zdru?ene dr?ave so vodilna izdelovalka fosfatov ( gnojila ), na drugem mestu pa po pridobivanju zlata , srebra , bakra , svinca , naravnega plina in premoga . Tudi molibden in ?veplo sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih dr?avah. Rudarska dejavnost v dana?njem ?asu zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za industrijski razvoj dr?ave in ?e danes s sicer malim dele?om bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogre?ljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). Nafta je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato dr?ava zaradi velike porabe ?e dolgo ni ve? odvisna le od lastnih zalog.

Samostojno najve?ji dele? svetovnega lesa pridobijo v Zdru?enih dr?avah. Mimo tega je uvoz ?e vedno nepogre?ljiv, prete?no iz Kanade .

V industrijskem gospodarskem sektorju je zaposlen dele? 12 % ameri?ke delovne sile, ustvari pa 14 % bruto dru?benega proizvoda. Razmeroma majhen dele? je tak?en od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil ?e 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameri?ke industrije je produkcija onkraj dr?avnih meja: multinacionalne korporacije postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Zdru?enih dr?av, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenej?a. Tak?no usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanj?anja stro?kov je z angle?kim pojmom imenovano outsourcing .

Glede na dele? celotnega dobi?ka v sektorju so vodilne kemi?na industrija, proizvodnja transportne opreme, predelane hrane , ra?unalnikov in druge elektronike , mehanizacije in kovinskih izdelkov.

V energetskem sistemu ZDA najpomembnej?o vlogo igrajo fosilna goriva (41 % vse energije). Nafta omogo?a prakti?no ves transport in ogreva ne?tevilno koli?ino objektov. Zemeljski plin je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje mo?i. Premog pa prete?no slu?i za proizvodnjo elektri?ne energije v termoelektrarnah . Hidroenergija prispeva 6 % vse proizvedene energije, jedrska pa 8 %.

V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski sektor storitev zavzel velikove?inski dele? celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % dr?avnega BDPja. To so prete?no delovna mesta belega ovratnika , ki v ve?ini primerov zahtevajo vi?jo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na podro?ju financ in bankirstva, izobra?evanja , zdravstva , pa tudi manj pla?ana storitvena dela, kamor sodijo pomo?niki pri prodaji ali pa natakarji.

U?inkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto dru?benega proizvoda na prebivalca zna?ala 44 tiso? dolarjev. Moderna trgovina v Zdru?enih dr?avah je geografsko razpostavljena blizu svojim potro?nikom, in sicer v obliki velikih nakupovalnih centrov v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bli?inah.

Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA zna?ala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev. ^[13] Okoli 10 % izvoznih artiklov so predstavljali kmetijski izdelki, preostanek drugi artikli. Za?en?i v 70. letih 20. stoletja je pri?lo do neravnovesja med izvozom in uvozom zaradi velikih koli?in uvo?ene nafte iz Bli?njega vzhoda , pa tudi kon?nih izdelkov iz Kanade in Azije .

Dr?avna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je dr?avno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih socialne oskrbe , oboro?enih silah , policiji , izobra?evalnem sistemu , urejanju prometnih povezav in ostale infrastrukture , zdravstvu , negovanju javnih parkov idr.

V okvir zabavne industrije se uvr??a predvsem industrija , locirana v kalifornijskem Hollywoodu ? vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to sredi??e ameri?ke zabavne industrije. Ta ima ?e posebno velik pomen pri ameri?ki kulturni kolonizaciji sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer ?tevilna gledali??a v New Yorku in mnoge televizijske hi?e v istem kraju.

Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive mo?nosti uporabe ra?unalnikov , uvedel satelite in ?e druga?e spremenil postmoderno dru?bo. Vsa spremljajo?a tehnologija in njena uporabnost odpira enormno ?tevilo novih delovnih mest na podro?ju raziskav in aplikacij tehnologij, kar se?teto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Prometne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter po?te in potnikov. Transportna mre?a je najgostej?a v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna sredi??a in konurbacije . Pri ?elezni?kem prevozu potnikov ima najve?ji tr?ni dele? dr?avno subvencionirano podjetje Amtrak . Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.

Velika pomena so cestna motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon Federal-Aid Road Act iz leta 1916 , ki je subvencioniral gradnjo dr?avnih cest, nato pa pri?etek udejanjanja ambicioznega na?rta izdelave dr?avnega sistema avtocest (angle?ko Interstate Highway System ) leta 1956 , kar je omogo?ilo dana?njo povezanost vseh koncev dr?ave s kvalitetnimi cestami, na?rtovanimi za hitro in u?inkovito potovanje na dolge razdalje.

Ravno tako nujen za obstoj ameri?ke dru?be in gospodarstva v dana?nji obliki je zra?ni promet . V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letali?? v dr?avi. ^[13] Zdru?ene dr?ave zaradi pestrega zra?nega prometa premorejo tudi nekatera najve?jih ali najbolj obremenjenih letali?? sveta.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Demografija Zdru?enih dr?av Amerike

Prebivalstvo Zdru?enih dr?av Amerike je oktobra 2007 ?telo ve? kot 303 milijone ljudi. ^[18] Ameri?ani so za Kitajci in Indijci tako tretji najve?ji narod sveta ? tu je izklju?eno se?teto prebivalstvo Evropske unije , ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko ?tevilo prebivalcev pa je statisti?no razprostrto ?ez veliko povr?ino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.

Prebivalstvo Zdru?enih dr?av je rezultat stalnega priseljevanja ?e od evropskega odkritja celine, pa tudi nara??aja. Prvo ?tetje prebivalcev je zabele?ilo 4 milijone ljudi, ?tevilo se je do leta 1900 dvignilo na 76 milijonov in leta 2000 zna?alo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek zna?a 12,5 ‰. ^[19]

Ameri?ani imajo o sebi mo?no zavest enega naroda, kar povzro?a tradicija etni?nega talilnega lonca: nacionalno geslo ≫ E Pluribus Unum ≪. 1990 . leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo angle??ino . Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica angle?ke dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva dana?njih medijev, ki so poglavitnega pomena za ?iritev kulture in jezika . Ravno tako mediji in sorodne moderne povezave bri?ejo kulturne razlike med razli?nimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Zdru?enih dr?av govoriti o mno?ici etni?nih in dru?benih skupin. Moto ≫iz mnogih eno≪ je namre? treba obravnavati z jasno definicijo, ki izklju?uje marsikatero etni?no skupino, za primer indijance , ki nikoli niso bili resni?no vklju?eni v ameri?ko dru?bo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz Latinske Amerike in druge.

Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih obmo?jih ^{[20] [21]} so Zdru?ene dr?ave visoko urbanizirana dr?ava. Premorejo mno?ico velemest , med njimi 11 od skupno 55 t. i. svetovnih mest (angle?ko global city ). Najve?ja izmed njih so New York , Los Angeles in Chicago . Geografski center prebivalstva se s starega industrializiranega severovzhoda vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni dr?avi z najve? prebivalci Kalifornija in Teksas .

Rast in starost [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalstvo Zdru?enih dr?av je skozi zgodovino raslo in raste ?e danes v veliki meri na podlagi ?tevilnih imigracij . Velika dr?ava z razse?nim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Ameri?ani in sve?imi priseljenci slednje ?e vedno privla?i.

[tabela o koli?ini letnega priseljevanja skozi zgodovino]

Imigracija je poglavitni vir ve?anja prebivalstvenega ?tevila Zdru?enih dr?av. Same dr?ave so bile namre? osnovane kot kolonija , torej dru?ba priseljencev. Najstarej?i obstoje?i podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Zdru?ene dr?ave od tistega ?asa emigriralo ve? kot 65 milijonov ljudi; le v letu 1998 je bilo imigracij 660 tiso?. Na popisu prebivalstva leta 1990 se je izklju?no za Ameri?ane izreklo le 6 % vseh udele?encev, medtem ko je velika ve?ina dodala ?e drugo jezikovno skupino (tu prednja?ijo afro- in latinoameri?ani ) ali nacionalno preteklost (najpogosteje Nemci , Angle?i , Irci ali Italijani ).

Na ?tevilo prebivalcev odlo?ilno vplivata rodnost in smrtnost oziroma naravni prirastek . Ta se je skozi zgodovino dr?ave mo?no spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev ?ivljenja je prinesla hitro mno?itev ?tevila prebivalcev, zaradi industrijske revolucije in kasnej?e majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.

Danes naravni prirastek zna?a 2,1 otroka na ?ensko. Povpre?na izmed teh je leta 1890 imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega ?ivljenja 7.

Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzro?ala, da je le 84 % otrok do?ivelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila pri?akovana starost 74,6 leta za mo?ke in 80,4 leta za ?enske. To pomeni manj?o vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premo?enjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za ni?je sloje.

Poselitveni vzorci [ uredi | uredi kodo ]

Povpre?en sodobni Ameri?an je prebivalec mesta . Najve? mest le?i ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva dr?ave nahaja ob Atlantiku , 16 % ob Pacifiku in 12 % v Mehi?kem zalivu . Ljudje so najredkeje poseljeni med reko Misisipi in Skalnim gorovjem , ?e posebno malo jih je opaziti v su?nem Velikem ni?avju . Za populacijo Zdru?enih dr?av je zna?ilna tudi velika mobilnost. ?e ena zna?ilnost je prebivanje urbanega dela naroda v stanovanjskih predmestjih , v angle??ini znanih kot suburb .

Po evropskem odkritju Amerik demografija bele?i tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Zdru?enih dr?av. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje indijancev , nato pa ?e selitve priseljencev v iskanju bolj?ih gospodarskih pogojev in ve?je svobode. Na ta na?in je bil s ?asom osvojen ameri?ki zahod , kasneje pa velik del ?rnske populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzro?ene zavoljo rasizma ali odklanjanja manj?ih etni?nih skupin .

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ani so narod z obilico razli?nih religij , ?tevilo teh namre? nadvlada ?tevilo etni?nih skupin. V verskem ?ivljenju sodelujejo skoraj tri ?etrtine prebivalcev.

Danes najve?ja verska skupina so kristjani (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno cerkvijo . Najve?ja izmed kr??anskih skupin so, v primeru zdru?itve vseh denominacij , protestanti , katerih najve?je skupine so baptisti , luterani in metodisti . Po ?tevilu pripadnikov najve?jo enotno skupino predstavljajo katoli?ani . Opazen dele? pa imajo tudi pravoslavci , glede na nacionalnost sta najve?ji tovrstni skupini gr?ka in ruska pravoslavna cerkev . Judaizem je religija 2 % Ameri?anov in islam (leta 2001) pribli?no 1 %.

Verska podlaga je bila v tej dr?avi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo ob?utili ameri?ki staroselci , katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravi?eno ravno zaradi njihovega animizma . Tudi danes je spodbujeno vklju?evanje indijancev v kr??ansko usmerjene angle?ko govore?e ?ole. Katoli?ani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tar?a protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil katolicizem namre? preve? avtoritaren oziroma hierarhi?en in zato tudi nedemokrati?en, Irci kot ena izmed katoli?kih narodnih skupin pa so bili stereotipno ozna?eni za lenuhe in popiva?e. Naperjenost proti katoli?kim vernikom je dosegla svoj vi?ek v drugi ?etrtini 19. stoletja , ko so bili mo?ni pozivi k prepovedi katoli?kih imigracij in preklicu dr?avljanstva za ?e naseljene katoli?ane. Po dr?avljanski vojni je bil ustanovljen Ku Klux Klan , ki je promoviral rasno ?isto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoli?ani, ?idi in ?rnci . Drugi izmed teh so bili priljubljena tar?a napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice 20. stoletja , ko so dru?bena gibanja in liberalne ideje omilila antisemitizem . Tudi muslimani so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo o?itno predvsem v obdobju naftne krize in nadalje v zalivski vojni , najaktualnej?a pa je po nekaterih virih represija nad njimi po teroristi?nih napadih na newyor?ki WTC v letih 1993 in 2001 .

Zdru?ene dr?ave so v svojem na?elu sekularna dr?ava. ?e danes pa so stalno aktualna vpra?anja o splavu in veljavnosti evolucijske teorije , kjer so zlasti republikanske oblasti izrazito privr?ene konservativnim idejam.

Dru?ina in dohodek [ uredi | uredi kodo ]

V zahodnem svetu je bila tradicionalna dru?ina motor za ekonomsko pridobivanje in razmno?evanje. Danes je idealna dru?ina gonilo ?ustvenega zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Zdru?enih dr?av mo?no spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do otrok .

Leta 1998 je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih ?asih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 lo?itev , katerih vrednost pada od 80. let preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaklju?ilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvi?jih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje porok in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameri?ke dru?be, ki terja dolgotrajno izobra?evanje , usposabljanje in povzro?a nesigurnost, kar kroji, se?teto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje dru?ine. Zaradi liberalnej?ih pogledov na dru?insko ?ivljenje (vi?ja pri?akovanja in zavra?anje klasi?nih zahtev po delovnem mo?u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni ?eni ) se povi?uje ?tevilo alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, lo?itve. ?enske so dandanes bolj finan?no in ?ustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, ve? jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako nara??a zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.

Medianski dohodek v Zdru?enih dr?avah za oba spola in vse rase (nad 25 let s slu?bami) za leto 2005 je zna?al 32.140 ameri?kih dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namre? pod 25 tiso? dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tiso? dolarjev. ^[22]

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kultura Zdru?enih dr?av Amerike

Kultura v splo?nem pomeni sistem norm in vrednot , priu?enih skozi socializacijski proces, ki se izra?ajo tako v duhovni in materialni stvarnosti. To velja tudi za kulturo Zdru?enih dr?av, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo razli?nih socializacijskih procesih in posledi?no na razlikujo?ih se kulturnih izrazih. Ta multikulturalizem pa se me?a z u?inkom talilnega lonca (angle?ko melting pot ), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je zna?ilnost Zdru?enih dr?av. Bri?e meje med razli?nimi kulturnimi skupinami in uveljavlja nekatere skupne vrednote ? na prvem mestu izhajajo?e iz dominantne zahodne kulture .

Osrednji gradnik kulture so bili britanski vplivi pred stvaritvijo samostojne dr?ave, v kolonialni dobi . Britanci so v svoje ameri?ke kolonije namre? uvozili svoj jezik , pravni sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so pri?li kasneje, a ravno tako iz dr?av neangle?kih imigrantov: ?e zlasti Irska , Nem?ija , Poljska in Italija . Manj?i, a zaradi ?tevil?nosti pri?lekov pomemben del je prispevala kultura zahodne Afrike . Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvo?ene vkup s priseljenci iz vzhodne Azije . Zlasti v zadnjem ?asu pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz Latinske Amerike . Ameri?ka kultura je posledi?no heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter dru?benimi skupinami.

Kultura v Zdru?enih dr?avah Amerike naj bi bila v svojih na?elih mo?no zaznamovana s privr?enostjo demokraciji in enakosti dr?avljanov pred zakonom . Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale ?e ameri?ke pionirje v zgodnjih kolonijah in se stopnjevale do mere, ki je povzro?ila revolucijo ter ustanovitev suverene dr?ave , utemeljene na ustavi in njenih amandmajih Bill of Rights . Francoski politolo?ki pisec Alexis de Tocqueville je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Ameri?ani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo obi?ajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakr?ni so navdihovali kulturo starega zahodnega sveta . Ni? manj kot pred poldrugim stoletjem tamkaj?nja kultura tudi danes poudarja navadnega ?loveka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepu??a navdihom, izvirajo?im med ljudmi in ne ≫nad njimi≪. Ravno ta preprostost nazorov, razmi?ljanja in delovanja ?ene dru?beni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameri?ke kulture po svetu ? ta je izva?ana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od neko?, ko so kulturo ( starega sveta ) uva?ali Ameri?ani.

Danes so Zdru?ene dr?ave znane po oranju ledine in dolo?anju smernic na svetovnem kulturnem prizori??u. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetni?ki ustvarjalci Amerike so iskali navdih v evropski umetnosti.

Z uvedbo medijev v dnevno stvarnost kultura ni bila ve? na voljo le bolj ali manj premo?nim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pa? pa se je s pomo?jo gramofona , kamere in nekoliko kasneje radia u?inkovito prenesla prek celotne de?ele. Zaradi dosegljivosti ?irokim mno?icam je pri?elo tak?no ?irjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so mno?i?na ob?ila stremela k sprejemljivosti za ?im ?ir?o mno?ico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zni?evali splo?no raven ameri?ke kulture.

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Za institucionalizirano izobra?evanje naroda skrbi ?olski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obse?en, saj premore ob?iren seznam organizacij od ?ol za najmlaj?e oziroma na povsem osnovni ravni prek visokih ?ol do izobra?evalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobra?evalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih dr?av tudi ne financira, ?olski sistem do neke mere namre? organizirajo zvezne dr?ave, najbolj ugledne ?ole pa so zasebne. Zato ne presene?a dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike dru?bene razlike.

Osnovno?olski sistem ZDA se je venomer spopadal z vpra?anjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namre? moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in na?rtoval na?ine ter mero asimilacije prek ?ole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vpra?anje u?nega jezika. Uveljavilo se je dvojezi?no u?enje, pa tudi ve? kritik tega. Osnovno ?olstvo se spopada tudi s problemom nizke u?inkovitosti, vrstniki v drugih dr?avah razvitega sveta namre? v izobrazbi nadvladajo ameri?ke u?ence.

Kot alternativa se star?i ve?krat odlo?ijo za izobra?evanje na domu .

Prazniki [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi razvejanih kulturnih korenin Ameri?ani praznujejo mno?ico razli?nih praznikov . Nekateri so tipi?ni za mati?ne kulture ali pa so derivat tamkaj?njih praznikov, medtem ko so drugi zna?ilnost Zdru?enih dr?av. Mno?ica praznikov je danes postavljena na za?etek tedna in tako bolj kot obele?evanju slu?i podalj?anemu vikendu. Sicer pa v Zdru?enih dr?avah ni nikakr?nega praznika, ki bi ga lahko dolo?ile oblasti in bi veljal za vse dr?avljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslu?bence javne uprave, medtem ko je to vpra?anje na podro?ju privatnega prepu??eno zasebnemu sektorju samemu.

ZDA kot na?elno sekularna dru?ba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je bo?i? . Ta pa je ?e posebno od 19. stoletja dalje, ko se je pri?ela tradicija kra?enja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in potro?ni?tva . Ker bo?i? ni verski praznik vseh religij v dr?avi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je bo?i?ni ?as v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega zahvalnega dne in tako postal velik prazni?ni konglomerat, ki vase vklju?uje hanuka oziroma judovski praznik lu?i in velik afri?ki praznik kwanzaa .

Bivanjske navade [ uredi | uredi kodo ]

Ameri?ko kulturo mo?no zaznamuje ?irno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemlji??a ?eljnih priseljencev. Ti so zlahka pri?li do svoje zemlje, zaradi ?esar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer primogenitura . Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge prilo?nosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakr?ni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju ?e neosvojene de?ele.

Kuhinja [ uredi | uredi kodo ]

Neusahljiva koli?ina obdelovalne zemlje je Ameri?anom omogo?ala pridelavo hrane , kar je narod ? z izjemo prvih let kolonij ? obvarovalo malone vsakr?ne lakote. Sicer je klasi?na ameri?ka prehrana preprosta in hitra , zna?ilna tudi kot nezdrava. Razmi?ljanja o zdravi hrani in problemu debelosti so se po?asi pojavila ?ele v teku 20. stoletja . Vseenole je pestra kulturna tradicija ameri?ke nacije izvor mnogih razli?nih jedi, ki jih je poleg prevladujo?e preproste kuhinje mogo?e opaziti v Zdru?enih dr?avah.

ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna ?itnica. Vedno zadostne koli?ine hrane so prepri?ale tudi velik del priseljencev v migracijo ravno zaradi lakote v mati?nem okolju.

Zna?ilnost ameri?ke kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrej?ega ?ivljenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogre?ljiv del zna?ilne ameri?ke kuhinje postala tudi hladilnik in mikrovalovna pe?ica , pa tam ni bilo ve? prostora za po?asno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za dru?inske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Ameri?anov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pri?el nekoliko spreminjati ?ele nedavno, ko je po?asi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.

Ker je bila enostavnost in priro?nost poudarjena takisto pri ameri?ki hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih dr?avah. Fran?ize verig hitre prehrane s hamburgerji in drugimi zna?ilnimi jedmi so v 60. in 70. letih 20. stoletja postali eden najpomembnej?ih izvoznih artiklov in so svoje mesto na?le celo v komunisti?ni Kitajski in ZSSR .

Obla?enje [ uredi | uredi kodo ]

V Zdru?enih dr?avah ni mogo?e najti obleke ali celo narodne no?e z veljavno tradicijo. Svoja zna?ilna obla?ila premorejo edinole indijanci , od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo mokasinov in oblek iz ko?.

Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Tak?na miselnost odlo?ilno vpliva celo na tamkaj?njo modo , ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z evropsko kulturo oziroma modo v njenem okviru. V tak?nem duhu lahko postanejo sprva vseameri?ko in zatem vsesvetovno moderna obla?ila revnih ?rncev iz getov. Dale? najbolj zna?ilen kos ameri?ke mode obla?enja pa je modri d?ins .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Splo?ni tiskani viri [ uredi | uredi kodo ]

Splo?ni elektronski viri [ uredi | uredi kodo ]

Neposredni viri [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• The Battle Hymn of the Republic

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Uprava ZDA

• Official U.S. Government Web Portal Izhodi??e za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
• White House Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
• Senate Uradno spletno mesto senata ZDA
• House Uradno spletno mesto predstavni?kega doma ZDA
• Supreme Court Uradno spletno mesto vrhovnega sodi??a ZDA

Pregledi in podatki

• Telling America's Story Osrednje spletno mesto uprave ZDA o dr?avi
• United States Arhivirano 2018-12-26 na Wayback Machine . Podatki iz CIA World Factbook
• United States Encyclopaedia Britannica
• U.S. Census Housing and Economic Statistics Podatki statisti?nega urada ZDA
• State Fact Sheets Podatki U.S. Economic Research Service
• The 50 States of the U.S.A. Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih dr?avah
• Zbornik Bele hi?e za brezpla?no uporabo pod Creative Commons licenco

Zgodovina

• Historical Documents Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
• USA Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA

Karte

• National Atlas of the United States Arhivirano 2006-07-20 na Wayback Machine . Osrednji elektronski atlas ZDA ministrstva za notranje zadeve
• Wikimapia: United States Satelitski posnetki

Drugo

• United States of America - popotni?ki vodi? na Wikivoyage