Narodni park

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Planina v Lazu , Triglavski narodni park
Gejzir Old Faithful , Narodni park Yellowstone
Narodni park Los Cardones, Argentina

Narodni park je za??iteno geografsko obmo?je neke dr?ave , za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave .

Narodni park je obse?no zaokro?eno naravno obmo?je, ki ima z vidika varstva narave najve?jo vrednost. Narodni park tvorijo prvobitna obmo?ja z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. Vloga narodnega parka je predvsem ohranjanje in prou?evanje naravnih ekosistemov, predstavlja pa tudi prostor, kjer ?lovek najde duhovno in telesno sprostitev. V narodnem parku je uveljavljen stro?ji varstveni re?im za osrednja obmo?ja in nekaj bla?ji varstveni re?im za obrobje.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Narodni park je le ena od ?tevilnih oblik varovanja narave. Zavarovati naravno krajino pred ?love?kimi posegi in jo ohraniti nedotaknjeno so najprej uresni?ili v ZDA , leta 1872 . Takrat je ameri?ki kongres sklenil, da se obmo?je Yellowstona zavaruje pred vsakr?nim izkori??anjem. Ker je izbrano obmo?je postalo dr?avna last in je pripadlo vsem dr?avljanom, je dobilo ime narodni park.

?vedska je kot prva evropska dr?ava ?e pred 1. svetovno vojno ustanovila leta 1909 devet narodnih parkov. V Alpah pa je bila prva ?vica , ki je leta 1914 ustanovila ?vicarski narodni park .

Slovenci smo svoj edini narodni park Triglavski narodni park dobili leta 1961 (ki ne ustreza kategoriji IUCN II. Narodni park), ko so razglasili Dolino Triglavskih jezer za Triglavski narodni park (velikost 2000 ha). Leta 1981 pa je Zakon o Triglavskem narodnem parku raz?iril obmo?je na 84805 ha. Kasneje je bil nekoliko zmanj?an (za ok. 1000 ha.)

Standardi IUCN in dogovori [ uredi | uredi kodo ]

Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je zapisala standarde, dogovore in predpise o pomenu in namenu narodnega parka - o tem kako in kdaj se lahko ustanovi narodni park. Status narodnega parka imajo lahko le obmo?ja, ki ustrezajo II. kategoriji IUCN-ja.

Definicija [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1969 je IUCN opredelila narodni park kot relativno veliko obmo?je in ima slede?e karakteristike: [1]

  • En ali ve? ekosistemov , ki niso spremenjeni zaradi ?lovekovega izkori??anja in poseljevanja; kjer imajo rastlinske in ?ivalske vrste, geomorfolo?ka najdi??a in habitati posebni znanstveni, izobra?evalni in rekreativni pomen ali pa vsebujejo naravno obmo?je izredne lepote.
  • Najvi?ja pristojna avtoriteta v dr?avi je uvedla korake pri za??iti ali prepre?evanju izkori??anja ali poseljevanja kakor hitro je bilo to mogo?e za celotno obmo?je in efektivno uveljavlja upo?tevanje ekolo?kih, geomorfolo?kih ali estetskih posebnostih, ki so vodile k nastanku parka.
  • Obiskovalci imajo pod posebnimi pogoji dovoljen vstop za namene oddiha, izobra?evanja, kulture in rekreacije.

Leta 1971 so te kriterije raz?irili zaradi bolj jasnih izhodi?? za primerjavo pri ocenjevanju narodnih parkov. Ti vklju?ujejo:

  • Minimalna velikost 1.000 hektarov znotraj cone znaotraj kater ima za??ita narave prednost
  • Prora?un in ?tevilo osebja mora zagotavljati zanesljivo za??ito
  • Prepoved izkori??anja naravnih virov.

V nekaterih dr?avah, vklju?no z Indonezijo, Nizozemsko in VB, narodni parki ne ustrezajo IUCN definiciji, medtem ko nekateri parki ustrezajo IUCN kategoriji pa niso razgla?eni za narodni park. [2]

Dol?nosti upravljavca [ uredi | uredi kodo ]

  • za??ita naravnih in pokrajinskih obmo?ij narodnega in mednarodnega pomena za duhovno, znanstveno , izobra?evalno , rekreacijsko ali turisti?no dejavnost ;
  • ohranitev v ?im bolj?em naravnem stanju, kot je le mogo?e, zna?ilne primere terena, biotskih zdru?b, genetskih bogastev in ?ivalskih in rastlinskih vrst, z namenom zagotovitve ekolo?ke stabilnosti in raznolikosti;
  • omogo?iti obiskovalcem izvajanje duhovne, izobra?evalne, kulturne in rekreacijske dejavnosti na nivoju, ki ohranja obmo?je v naravnem stanju;
  • odstranjuje in tudi prepre?uje izkori??anje ali naseljevanje, ki je ?kodljivo glede na namen zavarovanja;
  • ohranjuje spo?tovanje do ekolo?kih, geomorfolo?kih , verskih ali esteti?nih lastnosti, ki zagotavljajo cilje zavarovanja;
  • upo?tevati potrebe lokalnih prebivalcev (vklju?ujo? rabo zemlji?? v tak?ni meri) ki ni v nasprotju z ostalimi dol?nostmi upravljavca.

Izbira obmo?ja [ uredi | uredi kodo ]

Obmo?je mora vsebovati tipi?ne primere naravne krajine, zna?ilnosti ali pokrajine, kjer so velikega pomena dolo?ene vrste rastlin in ?ivali, habitatov , geomorfolo?kih krajev ali pokrajin. Obmo?je mora biti dovolj veliko da vsebuje enega ali ve? ekosistemov, katere ne spreminjajo trenutne dejavnosti ?loveka (poseljevanje ali izkori??anje).

Lastni?tvo [ uredi | uredi kodo ]

Lastni?tvo in upravljanje naj bi obi?ajno bilo pod okriljem vlade . Kakorkoli, vlada lahko podeli upravljanje in lastni?tvo drugim organizacijam, ki skrbijo za dolgotrajno ohranitev zavarovanega obmo?ja.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. Gulez, Sumer (1992). A method of evaluating areas for national park status .
  2. Gissibl, B., S. Hohler and P. Kupper, 2012, Civilizing Nature, National Parks in Global Historical Perspective , Berghahn, Oxford

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]