Ukrajina

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ukrajina
Укра?на
Himna:   Ще не вмерла Укра?ни ? слава, ? воля
( ??e ne vmerla Ukrajini i slava i volja )
(≫Ukrajinska slava ni izginila, niti njena svoboda≪)
Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo) (svetlo zeleno: ozemlja zunaj ukrajinskega nadzora)
Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)
(svetlo zeleno: ozemlja zunaj ukrajinskega nadzora)
Glavno mesto Kijev
50°27′N, 30°30′E
Uradni jeziki ukrajin??ina
Etni?ne skupine
(2001)
77,8 % Ukrajincev
17,3 % Rusov
  4,9 % drugih [1]
Demonim(i) Ukrajinec, Ukrajinka
Vlada unitarna polpredsedni?ka republika
Volodimir Zelenski
Denis ?migal
Ruslan Stefan?uk
Zakonodajalec Vrhovna rada
Ustanovitev
882 1
1199 1
1649
17. marec 1917
1. november 1918
30. december 1922
? Neodvisnost od Sovjetske zveze
24. avgust 1991 2
Povr?ina
? skupaj
603.550 km 2 ( 44. )
? voda (%)
7 %
Prebivalstvo
? ocena 2021 [2] 3
41.588.354 ( 33. )
? popis 2001 [1]
48.457.102
? gostota
73,8/km 2 ( 115. )
BDP  (ocena 2023) 3
? skupaj (nominal.)
173,41 mrd. $ ( 58. )
? skupaj ( PKM )
474,77 mrd. $ ( 49. )
? na preb. (nominal.)
5225 $ ( 114. )
? na preb. (PKM)
14.303 $ ( 104. )
Gini   (2020) 25,6 [3] 3
nizek
HDI   (2021) 0,773 [4] 3
visok  ·  77.
Valuta grivna ( UAH )
?asovni pas UTC  +2 ( EET )
?  poletni
UTC  +3 ( EEST )
Klicna koda +380
Internetna domena .ua
1 Starodavna dr?ava Kijevska Rusija je bila ustanovljena leta 882 na ozemlju dana?nje Ukrajine. S stali??a zgodovinopiscev in ukrajinske vlade je njena dr?avna ureditev zgodnja predhodnica ukrajinskega naroda . [5]
2 Referendum o neodvisnosti je potekal 1. decembra, 26. decembra je bila osamosvojitev uradno razgla?ena. Ukrajinska ustava je bila sprejeta 28. junija 1996.
3 Podatki ne vklju?ujejo Krima in Sevastopola.

Ukrajina ( ukrajinsko Укра?на , latinizirano:  Ukraina izgovorjava  [?kr??jin?] ( poslu?aj ) , rusko Украина ) je dr?ava v Vzhodni Evropi . Je druga najve?ja dr?ava v Evropi za Rusijo [6] s katero meji na vzhodu in severovzhodu. [a] Na severu meji na Belorusijo ; na zahodu na Poljsko , Slova?ko in Mad?arsko ; na jugu na Romunijo in Moldavijo [b] ; in ima obalo vzdol? Azovskega in ?rnega morja . Zajema okoli 600.000 km 2 , [c] s pribli?no 40 milijoni prebivalcev. [7] [8] [d] Glavno in najve?je mesto dr?ave je Kijev . Uradni in dr?avni jezik je ukrajin??ina , ve?ina ljudi pa teko?e govori tudi ru??ino . [9] Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je Volodimir Zelenski .

Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno ?e od 32.000 let pred na?im ?tetjem. V srednjem veku je bilo obmo?je sredi??e vzhodnoslovanske kulture pod Kijevsko Rusijo , ki jo je dokon?no uni?ila mongolska invazija v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so obmo?je delile in vladale zunanje sile, vklju?no s Poljsko-litovsko skupnostjo , Avstrijskim cesarstvom , Osmanskim cesarstvom in Ruskim carstvom . Koza?ki hetmanat se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti vklju?ilo Rusko cesarstvo . V 19. stoletju je pri?lo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v Galiciji , ki je bila takrat del Avstro-Ogrske . Po ruski revoluciji se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena Ukrajinska ljudska republika . Ta kratkotrajna dr?ava je bila na silo prestrukturirana v Ukrajinsko Sovjetsko Socialisti?no republiko , ki je leta 1922 postala ustanovna ?lanica Sovjetske zveze (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v ?asu gladomora umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po paktu Ribbentrop-Molotov od Poljske priklju?ila Zahodno Ukrajino . Ukrajina je bila po Ruski SFSR druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze.

Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z razpadom Sovjetske zveze . Od svoje neodvisnosti je Ukrajina unitarna republika s polpredsedni?kim sistemom . Razglasila se je za nevtralno dr?avo [10] in z Rusijo in drugimi dr?avami CIS ustanovila omejeno voja?ko partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi partnerstvo z Natom . Leta 2013 so izbruhnili mno?i?ni protesti in demonstracije, znane kot Evromajdan , ki so prerasle v Revolucijo dostojanstva , ki je privedla do ustanovitve nove vlade. Ti dogodki so privedli do ruske priklju?itve Krima in do vojne v Donbasu proti separatistom, ki jih podpira Rusija, vrhunec pa je bila ruska invazija februarja 2022.

Je ?lanica Zdru?enih narodov , Sveta Evrope , OVSE , organizacije GUAM , Association Trio in Lublinskega trikotnika .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zgodovina Ukrajine .

Leta 1917 je bila ustanovljena prva ukrajinska nacionalna dr?ava Ukrajinska ljudska republika .

Osem let po uvodni invaziji Rusije na ozemlje Ukrajine in po priklju?itvi Krima je Rusija 24. februarja 2022 za?ela obse?no voja?ko invazijo na samostojno in demokrati?no Ukrajino ter razglasila samostojnost Donecke oblasti ter Luganske oblasti .

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Tipi?na kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje p?enice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi
Glavna ?lanka: Geografija Ukrajine in Seznam naravnih rezervatov Ukrajine .

S povr?ino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 najve?jih dr?av sveta in najve?ja dr?ava, ki v celoti le?i v Evropi (od evropskih dr?av je ve?ja Rusija, katere ve?ji del le?i v Aziji ). [11]

Ve?ino povr?ja dr?ave predstavljajo ob?irne ravnice Vzhodnoevropskega ni?avja , ki prehajajo v stepe in planote . Pre?kajo jih reke, ki se izlivajo v ?rno morje , najve?ji od njih sta Dneper in Dnester , na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja delta Donave . Na ra?un obse?nih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z ?itom , je dobila Ukrajina vzdevek ≫?itnica Evrope≪. Bolj gorato obmo?je so le Karpati na zahodu dr?ave, kjer se nahaja tudi najvi?ji vrh v dr?avi, Goverla z 2061 m nadmorske vi?ine .

Najve?je mesto je glavno mesto Kijev na severu dr?ave, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, ve? kot milijon pa jih imajo ?e Harkov , Odesa in Dnipro .

Pomembni naravni viri v Ukrajini vklju?ujejo litij, [12] zemeljski plin, [13] kaolinit , [13] les [14] in obilo obdelovalnih povr?in. [15] Ukrajina ima veliko okoljskih problemov. [16] [17] Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode. [18] Onesna?enost zraka in vode vplivata na dr?avo, pa tudi na kr?enje gozdov in onesna?enost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesre?e leta 1986 v jedrski elektrarni v ?ernobilu . [19]

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Koppnova podnebna klasifikacija

Ukrajina ima prete?no zmerno podnebje, razen ju?ne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje. [20] Na podnebje vpliva zmerno topel, vla?en zrak iz Atlantskega oceana. [21] Povpre?ne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C. [21] Najve? padavin je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu. [21] Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna obmo?ja ?rnega morja prejmejo okoli 40 cm. [21]

Pri?akuje se, da se bo razpolo?ljivost vode iz ve?jih pore?ij zmanj?ala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor. [22] Negativni vplivi podnebnih sprememb na kmetijstvo se najbolj ?utijo na jugu dr?ave, ki ima stepsko podnebje. Svetovna banka je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe. [23]

Biotska raznovrstnost [ uredi | uredi kodo ]

Ukrajina vsebuje ?est kopenskih ekoregij : srednjeevropski me?ani gozdovi , krimski submediteranski gozdni kompleks , vzhodnoevropska gozdna stepa , panonski me?ani gozdovi , karpatski gorski gozdovi iglavcev in pontska stepa . [24] Tam je nekoliko ve? iglastih kot listnatih gozdov. [25] Najbolj gosto gozdnato obmo?je je Polesje na severozahodu; z borom, hrastom in brezo. [25] Obstaja 45.000 ?ivalskih vrst, [26] od katerih je pribli?no 385 ogro?enih vrst uvr??enih v Rde?o knjigo Ukrajine . [27] Mednarodno pomembna mokri??a pokrivajo ve? kot 7.000 km 2 . [28] [29]

Politika [ uredi | uredi kodo ]

Tabela politi?nega sistema Ukrajine

Ukrajina je republika z polpredsedni?kim sistemom z lo?eno zakonodajno , izvr?ilno in sodno oblastjo . [30]

Ustava Ukrajine [ uredi | uredi kodo ]

Ustava Ukrajine je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta Vrhovna rada . [31] Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 mo?nih glasov za (najmanj 300 za). [31] Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izklju?no parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je ustavno sodi??e Ukrajine . Od leta 1996 dalje se dr?avni praznik Dan ustave praznuje 28. junija. [32] [33]

Predsednik, parlament in vlada [ uredi | uredi kodo ]

Predsednik
Volodimir Zelenski
Premier
Denis ?migal

Predsednik je izvoljen s splo?nim glasovanjem za petletni mandat in je uradni dr?avni poglavar . [34] Zakonodajna veja Ukrajine vklju?uje enodomni parlament s 450 sede?i, Vrhovna rada. [35] Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvr?ilne veje oblasti in kabineta ministrov , ki ga vodi predsednik vlade . [36] Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega to?ilca in vodjo Varnostne slu?be . [37]

Ustavno sodi??e lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedni?ke uredbe in akte krimskega parlamenta , ?e se ugotovi, da kr?ijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. Vrhovno sodi??e je glavni organ v sistemu sodi?? splo?ne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni ?upani so splo?no izvoljeni in nadzorujejo lokalne prora?une. Vodje obmo?nih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade. [38]

Oboro?ene sile [ uredi | uredi kodo ]

Genadij La?kov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v ve?nacionalnih silah ? Irak, poljublja zastavo svoje dr?ave

Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala voja?ko silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim najve?jim arzenalom jedrskega oro?ja na svetu. [39] [40] Leta 1992 je Ukrajina podpisala Lizbonski protokol , s katerim se je dr?ava strinjala, da bo odstopila vse jedrsko oro?je Rusiji in se pridru?ila Pogodbi o ne?irjenju jedrskega oro?ja kot dr?ava brez jedrskega oro?ja. Do leta 1996 je dr?ava postala dr?ava brez jedrskega oro?ja. [39]

Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanj?anja okonvencionalnega oro?ja. Podpisala je Pogodbo o konvencionalnih oboro?enih silah v Evropi , ki je zahtevala zmanj?anje tankov, topni?tva in oklepnih vozil (voja?ka sila se je zmanj?ala na 300.000). Dr?ava na?rtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko. [41] Ukrajinska vojska je na predve?er ruske invazije 2022 imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov. [42]

Upravna delitev [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Upravna delitev Ukrajine
Oblasti Ukrajine

Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ( Avtonomna republika Krim ), 24 oblasti in dve mesti s posebnim statusom ? Kijev (prestolnica) in Sevastopol . Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 rajonov , ti pa na 1469 gromad (ob?in).

Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na pode?elska naselja ? ≫vasi≪ in ≫naselja≪.

Oblasti
Avtonomna republika Mesta s posebnim statusom

Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 pod nadzorom ruskih marionetnih republik . Po invaziji leta 2022 je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporo?ke oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. slede?ih aneksacij, vsa ozemlja de iure pripadajo Ukrajini. [43] [44]

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2021 je bilo kmetijstvo najve?ji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila najve?ji svetovni izvoznik p?enice. [45] Vendar Ukrajina ostaja med najrevnej?imi dr?avami v Evropi [46] in leta 2021 je bila korupcija v dr?avi ocenjena najslab?e na celini za Rusijo . [47] Leta 2021 je ukrajinski BDP na prebivalca po pariteti kupne mo?i zna?al nekaj ve? kot 14.000$. [48] Kljub zagotavljanju nujne finan?ne podpore je MDS pri?akoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi invazije Rusije mo?no skr?ilo. [49]

Leta 2021 je povpre?na mese?na pla?a v Ukrajini dosegla najvi?jo raven pri skoraj 14.300  ? [50] (okoli 465 €). [51] Pribli?no 1 % Ukrajincev je leta 2019 ?ivelo pod nacionalnim pragom rev??ine. [52] Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna. [53] Leta 2019 je bilo 5?15 % ukrajinskega prebivalstva uvr??enih v srednji razred. [54] Leta 2020 je dr?avni dolg Ukrajine zna?al pribli?no 50 % njenega nominalnega BDP. [55] [56]

V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija. [57] Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. [58] [59] [60] Letala Antonov in tovornjaki KrAZ se izva?ajo v ?tevilne dr?ave. Evropska unija je glavni trgovinski partner dr?ave. [57]

Pred rusko-ukrajinsko vojno je bilo ?tevilo turistov, ki so obiskali Ukrajino , osmo v Evropi po lestvici Svetovne turisti?ne organizacije . [61] Ukrajina ima ?tevilne turisti?ne znamenitosti: gorske verige, primerne za smu?anje, pohodni?tvo in ribolov: obala ?rnega morja priljubljena poletna destinacija; naravni rezervati razli?nih ekosistemov ; cerkve, grajske ru?evine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in Kamjanec-Podilski so bili glavna turisti?na sredi??a Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo ?tevilne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil neko? glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je ?tevilo obiskovalcev po ruski priklju?itvi leta 2014 mo?no zmanj?alo. [62]

Sedem ?udes Ukrajine in Sedem naravnih ?udes Ukrajine sta izbor najpomembnej?ih znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala ?ir?a javnost z glasovanjem na internetu.

Kmetijstvo [ uredi | uredi kodo ]

Ukrajina je med najve?jimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "kru?no ko?aro Evrope". V sezoni mednarodnega tr?enja p?enice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na ?esto mesto najve?jega izvoznika p?enice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s p?enico. [63] Dr?ava je tudi velik svetovni izvoznik koruze, je?mena in ogr??ice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s koruzo in je?menom ter 14 odstotkov svetovnega izvoza oljne ogr??ice . Njen trgovinski dele? je ?e ve?ji v sektorju son?ni?nega olja, saj je dr?ava v letih 2020/2021 predstavljala pribli?no 50 odstotkov svetovnega izvoza. [63]

Transport [ uredi | uredi kodo ]

HRCS2 unit
HRCS2 ?elezni?ki promet je v Ukrajini zelo izkori??en

Uni?enih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022. [64] Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi Pristani??e Odesa , od koder so redno pluli trajekti v Carigrad , Varno in Haifo . Najve?je trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry. [65] Ve? kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, ve?inoma na Donavi, Dnepru in Pripetu . Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo. [66]

?elezni?ki promet v Ukrajini povezuje vsa ve?ja urbana obmo?ja, pristani??a in industrijska sredi??a s sosednjimi dr?avami. Najve?ja koncentracija ?elezni?kih tirov je regija Donbas . [67] ?eprav je ?elezni?ki tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina ?e vedno ena najve?jih uporabnikov ?eleznic na svetu. [68]

Ukraine International Airlines je glavni in najve?ji letalski prevoznik [69] s sede?em v Kijevu [70] in glavnim vozli??em na kijevskem mednarodnem letali??u Borispol . Opravljal je doma?e in mednarodne potni?ke lete in tovorne storitve v Evropo, Bli?nji vzhod, ZDA, [71] Kanado, [72] in Azijo.

Energija [ uredi | uredi kodo ]

Proizvodnja elektri?ne energije po virih, Ukrajina

Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta. [73] Premogovni?ko industrijo je onemogo?ila vojna. [74] Ve?ina plina in nafte je uvo?ena, vendar je energetska politika od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo. [75]

Pribli?no polovica proizvodnje elektri?ne energije je jedrska in ?etrtina premoga. [76] Najve?ja jedrska elektrarna v Evropi, Jedrska elektrarna Zaporo?je , se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 zna?ale 2,2 milijarde USD. [77] Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa ve?ina ne. [78]

?eprav se tranzit plina zmanj?uje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo ve? kot 40 milijard kubi?nih metrov (bcm) ruskega plina, [79] kar je predstavljalo pribli?no tretjino ruskega izvoza v druge evropske dr?ave. [80] Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uni?ene nekaj energetske infrastrukture. [81] [82]

16. marca 2022 je Evropsko zdru?enje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omre?ja sporo?ilo, da sta bila ukrajinsko elektri?no omre?je in elektroenergetsko omre?je Moldavije poskusno uspe?no sinhronizirana s sinhronim omre?jem celinske Evrope , kar dr?avam omogo?a, da svoje elektroenergetske sisteme lo?ijo od Rusije, prej del integriranega elektroenergetskega sistema , ki vklju?uje tudi Belorusijo. [83] [84]

Informacijska tehnologija [ uredi | uredi kodo ]

Internet v dr?avi je robusten, ker je raznolik. [85] Klju?ni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo Starlink . [85] Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine [86] , leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja dr?ave. [87]

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikono?nih pirhov - pisanki . Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.
Praznovanje pravoslavnega bo?i?a v Lvovu

Ukrajinski obi?aji so pod mo?nim vplivom pravoslavnega kr??anstva, prevladujo?e vere v dr?avi. [88] Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari star?i imajo ve?jo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu. [89] Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odra?a v njeni arhitekturi , glasbi in umetnosti .

Komunisti?na doba je precej mo?no vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine. [90] Leta 1932 je Stalin socialisti?ni realizem naredil za dr?avno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok ≫o obnovi literarnih in umetni?kih organizacij≪. To je mo?no zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izra?ali, kot so ?eleli.

Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dedi??ine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in koza?ke pesmi. [91] [92] [93] [94] Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril ?kodo na 247 obmo?jih, vklju?no s 107 verskimi obmo?ji, 89 stavbami umetni?kega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knji?nicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko sredi??e Odese vpisano na seznam ogro?ene svetovne dedi??ine. [95]

Tradicija velikono?nih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tiso?e let in pred prihodom kr??anstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vzno?ja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem ?udes Ukrajine.

Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dedi??ine Ukrajine, [96] ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk. [97]

Obmo?ja svetovne dedi??ine [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Kraji svetovne dedi??ine v Ukrajini .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Ukrajina ima tudi de facto meje na jugu na Krim , po priklju?iti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim ?e vedno ?teje za svoje obmo?je in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skup??ine ZN 68/262).
  2. ↑ Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene dr?ave Transnistrija
  3. ↑ Vklju?no s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).
  4. ↑ Vklju?no s spornim teritorijem Krim (2.416.856)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 ≫Population by ethnic nationality, 1 January, year≪ . ukrcensus.gov.ua . Ukrainian Office of Statistics. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. marca 2008 . Pridobljeno 17. aprila 2010 .
  2. ↑ Чисельн?сть наявного населення Укра?ни на 1 с?чня 2021 (PDF) . Kijev: Dr?avni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 5.
  3. ↑ ≫GINI index (World Bank estimate) ? Ukraine≪ . data.worldbank.org . Svetovna banka . Pridobljeno 12. avgusta 2021 .
  4. ↑ ≫Human Development Report 2021/2022≪ (PDF) (v angle??ini). United Nations Development Programme. 8. september 2022 . Pridobljeno 8. septembra 2022 .
  5. ↑ ≫Kievan Rus≪. The Columbia Encyclopedia . 2001?2005.
  6. ↑ ≫Ukraine country profile≪ . BBC News (v britanski angle??ini). 1. marec 2022 . Pridobljeno 25. marca 2022 .
  7. ↑ ≫UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week≪ . AP NEWS (v angle??ini). 3. marec 2022 . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  8. ↑ ≫Situation Ukraine Refugee Situation≪ . data2.unhcr.org . Pridobljeno 25. marca 2022 .
  9. ↑ Armitage, Susie (8. april 2022). ≫ 'Ukrainian has become a symbol': interest in language spikes amid Russia invasion≪ . the Guardian (v angle??ini) . Pridobljeno 18. aprila 2022 .
  10. ↑ ≫Declaration of State Sovereignty of Ukraine≪ . Vrhovna rada Ukrajine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. septembra 2007 . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  11. ↑ ≫Ukraine≪ . The World Factbook . CIA. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 9. julija 2016 . Pridobljeno 8. junija 2014 .
  12. ↑ Tabuchi, Hiroko (2. marec 2022). ≫Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN   0362-4331 . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  13. ↑ 13,0 13,1 ≫Mining ? UkraineInvest≪ (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  14. ↑ Nature, Preferred by. ≫Ukraine Timber Risk Profile≪ . NEPCon - Preferred by Nature (v angle??ini) . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  15. ↑ Overview of soil conditions of arable land in Ukraine ? Study case for steppe and forest-steppe zones . Organizacija Zdru?enih narodov za prehrano in kmetijstvo (v angle??ini). 2020. doi : 10.4060/ca7761en . ISBN   978-92-5-132215-4 . Pridobljeno 7. marca 2022 .
  16. ↑ ≫Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues≪ . CEOBS (v britanski angle??ini). 25. februar 2022 . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  17. ↑ Bank, World (Januar 2016). ≫Ukraine Country Environmental Analysis≪ . World Bank (v ameri?ki angle??ini).
  18. ↑ ≫Water, sanitation and hygiene (WASH)≪ . www.unicef.org (v angle??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. marca 2022 . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  19. ↑ ≫Environmental issues in Ukraine≪ . Naturvernforbundet. 16. julij 2017. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. marca 2022 . Pridobljeno 22. aprila 2022 .
  20. ↑ ≫Ukraine≪ . Country Pasture/Forage Resource Profiles . Food and Agriculture Organization. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. oktobra 2016 . Pridobljeno 8. avgusta 2016 .
  21. ↑ 21,0 21,1 21,2 21,3 ≫Ukraine ? Climate≪ . Encyclopædia Britannica . Pridobljeno 20. oktobra 2015 .
  22. ↑ Didovets, Iulii; Krysanova, Valentina; Hattermann, Fred Fokko; del Rocio Rivas Lopez, Maria; Snizhko, Sergiy; Muller Schmied, Hannes (1. december 2020). ≫Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine≪ . Journal of Hydrology: Regional Studies (v angle??ini). 32 : 100761. doi : 10.1016/j.ejrh.2020.100761 . ISSN   2214-5818 .
  23. ↑ ≫World Bank Climate Change Knowledge Portal≪ . climateknowledgeportal.worldbank.org (v angle??ini).
  24. ↑ Dinerstein, Eric; in sod. (2017). ≫An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm≪ . BioScience . 67 (6): 534?545. doi : 10.1093/biosci/bix014 . ISSN   0006-3568 . PMC   5451287 . PMID   28608869 .
  25. ↑ 25,0 25,1 Shvidenko, Anatoly; Buksha, Igor; Krakovska, Svitlana; Lakyda, Petro (30. junij 2017). ≫Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change≪ . Sustainability . 9 (7): 1152. doi : 10.3390/su9071152 . eISSN   2071-1050 .
  26. ↑ Council of Europe. Conference (1. januar 2001). Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine . Council of Europe. str. 78?. ISBN   9789287146458 . OCLC   1056440382 .
  27. ↑ ≫Welcome to State of The Environment in Ukraine≪ . The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. julija 2009 . Pridobljeno 21. oktobra 2013 .
  28. ↑ ≫The List of Wetlands of International Importance≪ (PDF) . Ukraine . Ramsar Organization. 11. oktober 2013 . Pridobljeno 21. oktobra 2013 .
  29. ↑ ≫National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands≪ (PDF) . Ramsar organization. 2002 . Pridobljeno 21. oktobra 2013 .
  30. ↑ Choudhry, Sujit (2018). Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform (PDF) . Stockholm: International Institute for Democracy and Electoral Assistance. str. 16. ISBN   978-91-7671-154-5 . OCLC   1038616889 .
  31. ↑ 31,0 31,1 Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution , UNIAN (28 June 2016)
  32. ↑ Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day , Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)
  33. ↑ 1996: THE YEAR IN REVIEW Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine ., The Ukrainian Weekly (29 December 1996)
  34. ↑ ≫General Articles about Ukraine≪ . Government Portal . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 20. januarja 2008 . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  35. ↑ ≫Verkhovna Rada of Ukraine≪ . Vrhovna rada Ukrajine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. decembra 2007 . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  36. ↑ ≫Constitution of Ukraine≪ . Wikisource . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  37. ↑ Черноватий Л. М. Практичний курс англ?йсько? мови. 4-й курс.: П?дручник для ВНЗ . Нова Книга. str. 24?. ISBN   9789663821757 .
  38. ↑ Freedom House (13. september 2004). Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia . Rowman & Littlefield Publishers. str. 639?. ISBN   978-1-4617-3141-2 . OCLC   828424860 .
  39. ↑ 39,0 39,1 ≫The history of the Armed Forces of Ukraine≪ . Ministry of Defence of Ukraine . Pridobljeno 5. julija 2008 .
  40. ↑ ≫Ukraine Special Weapons≪ . GlobalSecurity.org . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  41. ↑ ≫White Book 2006≪ (PDF) . Ministry of Defence of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 8. novembra 2007 . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  42. ↑ Walters, Alex. ≫In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?≪ . Forces Network .
  43. ↑ ≫Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war≪ . The Globe and Mail (v angle??ini). 30. september 2022 . Pridobljeno 5. maja 2023 .
  44. ↑ ≫Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022≪ . un.org . United Nations. 12. oktober 2022 . Pridobljeno 26. februarja 2024 .
  45. ↑ Welle (www.dw.com), Deutsche. ≫Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022≪ . DW.COM (v britanski angle??ini) . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  46. ↑ Bohdan Ben (25. september 2020). ≫Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty≪ . VoxUkraine . Pridobljeno 4. marca 2021 .
  47. ↑ ≫Ukraine≪ . Transparency International (v angle??ini) . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  48. ↑ ≫World Economic Outlook Database, April 2021≪ . IMF.org . International Monetary Fund . Pridobljeno 17. aprila 2020 .
  49. ↑ ≫Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF≪ . the Guardian (v angle??ini). 14. marec 2022 . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  50. ↑ Jaroslav Romanchuk (29. december 2021). ≫Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation≪ . Kyiv Post . Pridobljeno 27. januarja 2022 .
  51. ↑ ≫UAH to EUR Exchange Rate History for 2021≪ . exchange-rates.org . Pridobljeno 13. aprila 2024 .
  52. ↑ ≫Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) ? Ukraine | Data≪ . data.worldbank.org . Pridobljeno 17. aprila 2021 .
  53. ↑ ≫Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) ? Ukraine | Data≪ . data.worldbank.org . Pridobljeno 17. aprila 2021 .
  54. ↑ Lyubomyr Shavalyuk (10. oktober 2019). ≫Where Ukraine's middle class is and how it can develop≪ . The Ukrainian Week . Pridobljeno 6. novembra 2020 .
  55. ↑ ≫Ukraine Government Debt: % of GDP≪ . CEIC . Pridobljeno 17. aprila 2021 .
  56. ↑ Welle (www.dw.com), Deutsche. ≫Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022≪ . DW.COM (v britanski angle??ini) . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  57. ↑ 57,0 57,1 Welle (www.dw.com), Deutsche. ≫Ukraine's economy is more than just wheat and commodities | DW | 15 March 2022≪ . DW.COM (v britanski angle??ini) . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  58. ↑ ≫Statistics of Launches of Ukrainian LV≪ . www.nkau.gov.ua . State Space Agency of Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 10. decembra 2018 . Pridobljeno 24. decembra 2007 .
  59. ↑ ≫Missile defence, NATO: Ukraine's tough call≪ . Business Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. novembra 2008 . Pridobljeno 5. julija 2008 .
  60. ↑ ≫Ukraine Special Weapons≪ . The Nuclear Information Project . Pridobljeno 5. julija 2008 .
  61. ↑ UNWTO World Tourism Barometer, volume 6 , UNWTO (June 2008)
  62. ↑ Tourism takes a nosedive in Crimea bbc.co.uk, accessed 29 December 2015
  63. ↑ 63,0 63,1 FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021 . [S.l.]: Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. 2022. ISBN   978-92-5-135248-9 . OCLC   1291390883 .
  64. ↑ ≫Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF≪ . the Guardian (v angle??ini). 14. marec 2022 . Pridobljeno 24. marca 2022 .
  65. ↑ ≫Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией≪ . Ukrferry.com . Pridobljeno 30. decembra 2010 .
  66. ↑ ≫Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война ? Эксперт≪ . www.segodnya.ua . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 19. februarja 2012 . Pridobljeno 23. aprila 2022 .
  67. ↑ ≫Ukraine - Resources and power | Britannica≪ . www.britannica.com .
  68. ↑ ≫Transportation in Ukraine≪ . U.S. Government Printing Office . Pridobljeno 22. decembra 2007 .
  69. ↑ " Ukraine International Airlines ."
  70. ↑ " Contact Ukraine International Airlines Arhivirano 2017-12-14 na Wayback Machine .." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"
  71. ↑ ≫Ukraine International Airlines launches direct Kyiv?New York flights≪ . KyivPost . 6. junij 2014 . Pridobljeno 24. aprila 2015 .
  72. ↑ Liu, Jim (29. november 2017). ≫Ukraine International plans Toronto launch in June 2018≪ . Routesonline . Pridobljeno 29. novembra 2017 .
  73. ↑ ≫Mining ? UkraineInvest≪ (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  74. ↑ ≫The paradox threatening Ukraine's post-coal future≪ . openDemocracy (v angle??ini) . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  75. ↑ ≫Ukraine - Countries & Regions≪ . IEA (v britanski angle??ini) . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  76. ↑ ≫Mining ? UkraineInvest≪ (v ameri?ki angle??ini) . Pridobljeno 3. marca 2022 .
  77. ↑ ≫Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments≪ . OECD (v angle??ini) . Pridobljeno 1. marca 2022 .
  78. ↑ ≫Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract≪ . 11 April 2014 . Westinghouse. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. aprila 2014 . Pridobljeno 15. aprila 2014 .
  79. ↑ ≫Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021≪ . Reuters (v angle??ini). Reuters. 4. januar 2022 . Pridobljeno 26. februarja 2022 .
  80. ↑ Mazneva, Elena. ≫Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports≪ . BloombergQuint (v angle??ini) . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  81. ↑ Lock, Samantha (27. februar 2022). ≫Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system ? live≪ . The Guardian (v britanski angle??ini). ISSN   0261-3077 . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  82. ↑ Taylor, Kira (26. februar 2022). ≫Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues≪ . www.euractiv.com (v britanski angle??ini) . Pridobljeno 27. februarja 2022 .
  83. ↑ ≫Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia≪ . CBS News . ?t. 16 March 2022. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. marca 2022 . Pridobljeno 23. marca 2022 .
  84. ↑ ≫Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems≪ . ENTSO-E. 16. marec 2022 . Pridobljeno 17. marca 2022 .
  85. ↑ 85,0 85,1 ≫Could Russia shut down the internet in Ukraine?≪ . the Guardian (v angle??ini). 1. marec 2022 . Pridobljeno 15. marca 2022 .
  86. ↑ Davies, Pascale (11. marec 2022). ≫Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war≪ . euronews (v angle??ini) . Pridobljeno 15. marca 2022 .
  87. ↑ Journal, Sam Schechner | Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street (2. marec 2022). ≫Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion≪ . Wall Street Journal (v ameri?ki angle??ini). ISSN   0099-9660 . Pridobljeno 15. marca 2022 .
  88. ↑ ≫State Department of Ukraine on Religious≪ . 2003 Statistical report . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 4. decembra 2004 . Pridobljeno 27. januarja 2008 .
  89. ↑ Lysenko, Tatiana (2014). The Price of Freedom . Lulu Publishing Services. str. 4. ISBN   978-1483405759 .
  90. ↑ ≫Interwar Soviet Ukraine≪ . Encyclopædia Britannica . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 18. aprila 2008 . Pridobljeno 12. septembra 2007 . In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s
  91. ↑ ≫UNESCO ? Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art≪ . ich.unesco.org (v angle??ini) . Pridobljeno 4. marca 2022 .
  92. ↑ ≫UNESCO ? Tradition of Kosiv painted ceramics≪ . ich.unesco.org (v angle??ini) . Pridobljeno 4. marca 2022 .
  93. ↑ ≫UNESCO ? Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region≪ . ich.unesco.org (v angle??ini) . Pridobljeno 4. marca 2022 .
  94. ↑ Centre, UNESCO World Heritage. ≫Ukraine ? UNESCO World Heritage Convention≪ . UNESCO World Heritage Centre (v angle??ini) . Pridobljeno 6. aprila 2023 .
  95. ↑ ≫Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites≪ . The Art Newspaper ? International art news and events . 2. februar 2023 . Pridobljeno 6. aprila 2023 .
  96. ↑ ≫Про затвердження Порядку ведення Нац?онального перел?ку елемент?в нематер?ально? культурно? спадщини Укра?ни≪ . Оф?ц?йний вебпортал парламенту Укра?ни (v ukrajin??ini) . Pridobljeno 1. februarja 2023 .
  97. ↑ ≫Нац?ональний перел?к елемент?в нематер?ально? культурно? спадщини Укра?ни≪ . mcip.gov.ua (v ukrajin??ini). 23. februar 2024 . Pridobljeno 24. marca 2024 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Ukrajina

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo ukrajina v Wikislovarju, prostem slovarju.
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ukrajina&oldid=6202775 ≪