Ronald Wilson Reagan
|
---|
|
|
|
Na polo?aju
20. januar 1981 ? 20. januar 1989
|
Podpredsednik
| George H. W. Bush
|
---|
Predhodnik
| Jimmy Carter
|
---|
Naslednik
| George H. W. Bush
|
---|
|
|
Rojstvo
| Ronald Wilson Reagan
6. februar
1911
(
{{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
Tampico
[d]
,
Illinois
[4]
|
---|
Smrt
| 5. junij
2004
(
{{padleft:2004|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:5|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
(93 let)
Bel Air
[d]
[5]
,
Los Angeles
[4]
|
---|
Politi?na stranka
| Republikanska
|
---|
Zakonci
| (1)
Jane Wyman
(poro?ena 1940, lo?ena 1948)
(2)
Nancy Davis Reagan
(poro?ena od 1952 do njegove smrti 2004)
|
---|
Poklic
| televizijski igralec
,
filmski igralec
,
politik
,
avtobiograf
,
karakterni igralec
,
scenarist
,
?astnik
,
igralec
,
sindikalist
,
napovedovalec
,
dr?avnik
,
glasovni igralec
,
pisec dnevnika
,
re?evalec iz vode
,
antikomunist
,
voditelj resni?nostne oddaje
|
---|
Verska opredelitev
| prezbiterijanec
|
---|
Podpis
| |
---|
Spletna stran
| spletna stran
|
---|
Ronald Wilson Reagan
,
ameri?ki
filmski igralec
,
politik
in
predsednik ZDA
, *
6. februar
,
1911
,
Tampico, Illinois
, †
5. junij
,
2004
.
Ronald Reagan je bil 40. predsednik ZDA v letih
1981
-
1989
in 33.
guverner
dr?ave
Kalifornija
v letih
1967
-
1975
. Pred vstopom v politiko je bil Reagan tudi napovedovalec, filmski igralec in predsednik Ameri?kega zdru?enja igralcev.
Reagan se je rodil v revnej?i dru?ini v Tampicu v
Illinoisu
. Leta 1932 je diplomiral na Eureka College in za?el delati kot radijski ?portni komentator v
Iowi
. Leta 1937 se je preselil v
Kalifornijo
, kjer je na?el delo kot igralec in nastopil v ve? ve?jih produkcijah. Od leta 1947 do 1952 je deloval kot predsednik Ceha filmskih igralcev, v tem ?asu pa si je prizadeval izkoreniniti domnevni
komunisti?ni
vpliv v njem. V petdesetih letih dvajsetega stoletja nadaljeval s televizijsko kariero in postal tiskovni predstavnik General Electrica. Med letoma 1959 in 1960 je ponovno slu?il kot predsednik Ceha filmskih igralcev. Leta 1964 mu je njegov govor "?as za izbiro" ? predvolilni govor v imenu republikanskega predsedni?kega kandidata
Barryja Goldwaterja
? pritegnil nacionalno pozornost kot novo konservativno osebnost. Ko je zgradil mre?o podpornikov, je bil Reagan leta 1966 izvoljen za
guvernerja Kalifornije
. Med svojim guvernerstvom je dvignil davke, spremenil primanjkljaj dr?avnega prora?una v prese?ek, izzval protestnike na UC Berkeley in aktiviral enote nacionalne garde v obdobju protestna gibanja.
Novembra 1979 je Reagan napovedal svojo kandidaturo za nominacijo
Republikanske stranke
na predsedni?kih volitvah leta 1980. Nominacijo je osvojil in na volitvah premagal takratnega demokratskega predsednika
Jimmyja Carterja
. Reagan je bil v ?asu prve inavguracije star 69 let in 349 dni ter bil najstarej?a oseba, ki je prevzela mesto ameri?kega predsednika.[a] Ponovno je kandidiral tudi na predsedni?kih volitvah leta 1984, na katerih mu je nasprotoval demokratski kandidat
Walter Mondale
, ki je bil pred tem podpredsednik v mandatu Carterja. Reagan ga je premagal z najve? elektorskimi glasovi vseh predsednikov ZDA: 525 (97,6 % od 538 glasov v volilnem kolegiju).
[6]
Reagan je na za?etku svojega predsedovanja za?el izvajati nove politi?ne in gospodarske pobude. Njegove ekonomske politike na strani ponudbe, imenovane "reaganomika", so zagovarjale zni?anje davkov, gospodarsko deregulacijo in zmanj?anje dr?avne porabe. V svojem prvem mandatu je pre?ivel poskus
atentata
, spodbudil vojno proti
drogam
, napadel
Grenado
in se boril proti
sindikatom
v javnem sektorju. V njegovih dveh mandatih se je v gospodarstvu zni?ala inflacija z 12,5 % na 4,4 % in povpre?na realna letna rast BDP 3,6 %. Reagan je sprejel zmanj?anje doma?e diskrecijske porabe, zni?al davke in pove?al voja?ke izdatke, kar je prispevalo k potrojitvi zveznega dolga. Zunanje zadeve so prevladovale v njegovem drugem mandatu, vklju?no z bombardiranjem
Libije
,
iransko-ira?ko vojno
,
afero Iran-Contra
in teko?o
hladno vojno
. V govoru junija 1987 pri
Brandenbur?kih vratih
, ?tiri leta po tem, ko je
Sovjetsko zvezo
javno opisal kot "imperij zla", je Reagan izzval sovjetskega generalnega sekretarja
Mihaila Gorba?ova
, naj podre
Berlinski zid
. Politiko hladne vojne je preusmeril iz
detanta
v umik, tako da je stopnjeval oboro?evalno tekmo z ZSSR, medtem ko je sodeloval v pogovorih z Gorba?ovom. Pogovori so dosegli vrhunec s pogodbo INF, ki je skr?ila jedrska oro?ja obeh dr?av.
Ko je Reagan leta 1989 kon?al predsedni?ki mandat, je imel 68-odstotno podporo, kar se je ujemalo z oceno
Franklina D. Roosevelta
in pozneje
Billa Clintona
kot najvi?je ocene za odhajajo?e predsednike v moderni dobi.
[7]
?eprav je na?rtoval aktivno postpredsedni?ko obdobje, je Reagan novembra 1994 razkril, da so mu v za?etku istega leta diagnosticirali
Alzheimerjevo bolezen
. Njegovi javni nastopi so postajali bolj redki, ko je bolezen napredovala. Umrl je na svojem domu v
Los Angelesu
, 5. junija 2004. Njegov mandat je v
Zdru?enih dr?avah Amerike
pomenil preusmeritev v smeri
konservativne
politike in pogosto velja za konservativno ikono. Ocene njegovega predsedovanja med zgodovinarji in ?ir?o javnostjo ga uvr??ajo v vi?jo raven ameri?kih predsednikov.
|
---|
- 1927:
Charles Lindbergh
- 1928:
Walter Chrysler
- 1929:
Owen Young
- 1930:
Mahatma Gandhi
- 1931:
Pierre Laval
- 1932:
Franklin Delano Roosevelt
- 1933:
Hugh Johnson
- 1934:
Franklin Delano Roosevelt
- 1935:
Haile Selassie I.
- 1936:
Wallis Simpson
- 1937:
?ang Kaj-?ek
in
Soong May-ling
- 1938:
Adolf Hitler
- 1939:
Josif Stalin
- 1940:
Winston Churchill
- 1941:
Franklin Delano Roosevelt
- 1942:
Josif Stalin
- 1943:
George Catlett Marshall
- 1944:
Dwight Eisenhower
- 1945:
Harry Truman
- 1946:
James F. Byrnes
- 1947:
George Catlett Marshall
- 1948:
Harry Truman
- 1949:
Winston Churchill
- 1950:
Ameri?ki bojevnik
- 1951:
Mohamed Mosadek
- 1952:
Kraljica Elizabeta II.
- 1953:
Konrad Adenauer
- 1954:
John Dulles
- 1955:
Harlow Curtice
- 1956:
Mad?arski bojevnik za svobodo
- 1957:
Nikita Hru??ev
- 1958:
Charles de Gaulle
- 1959:
Dwight Eisenhower
- 1960: ameri?ki
znanstveniki
(zastopali so jih
Linus Carl Pauling
,
Isidor Rabi
,
Edward Teller
,
Joshua Lederberg
,
Donald A. Glaser
,
Willard Libby
,
Robert Woodward
,
Charles Draper
,
William Shockley
,
Emilio Segre
,
John Enders
,
Charles Townes
,
George Beadle
,
James Van Allen
in
Edward Purcell
)
- 1961:
John F. Kennedy
- 1962:
Pape? Janez XXIII.
- 1963:
Martin Luther King mlaj?i
- 1964:
Lyndon Baines Johnson
- 1965:
William Westmoreland
- 1966:
Petindvajset in mlaj?i
- 1967:
Lyndon Baines Johnson
- 1968: astronavti (
Frank Borman
,
Jim Lovell
,
William Anders
)
- 1969:
ameri?ki srednji razred
- 1970:
Willy Brandt
- 1971:
Richard Nixon
- 1972:
Richard Nixon
,
Henry Kissinger
- 1973:
John Sirica
- 1974:
Kralj Faisal
- 1975: ameri?ke ?enske (zastopale so jih
Betty Ford
,
Carla Hills
,
Ella Grasso
,
Barbara Jordan
,
Susie Sharp
,
Jill Conway
,
Billy Jean King
,
Susan Brownmiller
,
Addie Wyatt
,
Kathleen Byerly
,
Carol Sutton
in
Alison Cheek
)
- 1976:
Jimmy Carter
- 1977:
Anvar Sadat
- 1978:
Deng ?jaoping
- 1979:
Ajatola Homeini
- 1980:
Ronald Reagan
- 1981:
Lech Wał?sa
- 1982:
ra?unalnik
- 1983:
Ronald Reagan
,
Jurij Andropov
- 1984:
Peter Ueberroth
- 1985:
Deng ?jaoping
- 1986:
Corazon Aquino
- 1987:
Mihail Sergejevi? Gorba?ov
- 1988: ogro?ena
Zemlja
- 1989:
Mihail Sergejevi? Gorba?ov
- 1990:
George H. W. Bush
- 1991:
Ted Turner
- 1992:
Bill Clinton
- 1993: mirovniki;
Nelson Mandela
,
F.W. de Klerk
,
Jaser Arafat
,
Jicak Rabin
- 1994:
Pape? Janez Pavel II.
- 1995:
Newt Gingrich
- 1996:
David Ho
- 1997:
Andy Grove
- 1998:
Bill Clinton
,
Kenneth Starr
- 1999:
Jeffrey P. Bezos
- 2000:
George W. Bush
- 2001:
Rudolph Giuliani
- 2002:
?vi?ga?i
:
Cynthia Cooper
(
Worldcom
),
Sherron Watkins
(
Enron
),
Coleen Rowley
(
FBI
)
- 2003:
ameri?ki vojak
- 2004:
George W. Bush
- 2005: dobri samarijani;
Bono
,
Bill Gates
,
Melinda Gates
- 2006:
vi
- 2007:
Vladimir Putin
- 2008:
Barack Obama
- 2009:
Ben Bernanke
- 2010:
Mark Zuckerberg
- 2011:
protestnik
- 2012:
Barack Obama
- 2013:
Pape? Fran?i?ek
- 2014:
Jerry Brown
,
Kent Brantly
,
Ella Watson-Stryker
,
Foday Gollah
,
Salome Karmah
- 2015:
Angela Merkel
- 2016:
Donald Trump
- 2017: ?rtve spolnih zlorab
- 2018: varuhi;
D?amal Ha?okd?i
,
Maria Ressa
, novinarji
Capital Gazette
in
Wa Lone
ter
Kyaw Soe Oo
- 2019:
Greta Thunberg
- 2020:
Joe Biden
in
Kamala Harris
- 2021:
Elon Musk
- 2022:
Volodimir Zelenski
in duh Ukrajine
- 2023:
Taylor Swift
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Umetnostne galerije in muzeji
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|