pozno poletna nevihta na Danskem
Padavine
so vse oblike
kondenzirane
vodne pare
, ki se pojavljajo na
Zemljinem
povr?ju ali v njenem
ozra?ju
v
teko?em
ali
trdnem
stanju. Te se lahko pojavijo neposredno na Zemljini povr?ini ali pa na predmetih na njej, lahko pa se zbirajo v
oblakih
in iz njih padajo na zemeljsko povr?ino. Padavine so del
vodnega kroga
, in ustvarjajo zaloge
sladke vode
na na?em
planetu
.
Kako padavine nastajajo
[
uredi
|
uredi kodo
]
Vodni krog
Vodni krog
je neprestano kro?enje vode v Zemljini
hidrosferi
.
Zaradi
son?ne toplote
pridejo v ozra?je
vodni hlapi
, nevidni
plini
, predvsem z
izhlapevanjem
z morskih povr?in in vla?nih tal, oddajajo pa jo tudi
?iva bitja
. Vodna para je malo la?ja od
zraka
, se dviga v vi?ine in potuje z
vetrovi
. V vi?inah se vodna para zgosti v
oblake
in padavine ter pade nazaj na tla ali v
morje
. Na tleh se zdru?uje in zbira. Ena tretjina padavinske vode kmalu izhlapi zaradi son?ne toplote, dve tretjini pa po povr?ju ali pod zemljo odte?eta v potoke in reke ter se kon?no vrneta v morje. Nekaj vode vsrkajo
rastline
in se nato zaradi
transpiracije
(izhlapevanja) rastlin delno vra?ajo v ozra?je. Tako voda v naravi stalno kro?i.
Padavine za?nejo nastajati, ko se relativno topel, vla?en zrak dviguje. Ko se zrak ohlaja, se vodni hlapi za?nejo kondenzirati na kondenzacijskih jedrih in tako oblikujejo oblake. Ko kapljice dovolj zrastejo, nastanjejo padavine. Kapljice lahko rastejo na ve? na?inov:
Dvigovanje zraka, kondenzacija in nastanek obla?nih kapljic ne zadostujejo za padavine. Obstajati mora mehanizem, s katerim bodo obla?ne kapljice ali
ledeni
kristali
zrasli, da bodo dovolj te?ki in bodo padli iz oblaka kot pr?enje,
de?
,
sneg
,
to?a
, ....
V oblakih kjer se
temperatura
ne spusti pod -15 °C, so obla?ne kapljice vseh velikosti, ki se razlikujejo po hitrosti padanja. Ve?je in hitrej?e kapljice dohitevajo manj?e in se z njimi zdru?ijo. Ta mehanizem se imenuje zlivanje ali koalescenca. Nastala koli?ina de?nih kapljic je odvisna od vodnosti oblaka, to je od koli?ine de?nih kapljic, velikostnega spektra kapljic, jakosti
vzgornika
, ki dolo?a ?as, ki ga ima kapljica na razpolago za rast, in tudi od
elektri?nega naboja
, ki ga prena?ajo kapljice.
Bergeronov proces
se pojavi, ko super ohlajene (podhlajene) kapljice in
ledeni
kristal?ki
v
oblaku
medsebojno vplivajo da ustvarijo hitro rast ledenih kristal?kov, ki padejo iz oblaka in se med tem stopijo. Ta proces se najpogosteje ustvari v oblakih kateri imajo vrhove hladnej?e od -15 °C.
Podatek, da
voda
zmrzne pri 0 °C, dr?i pri normalnih pogojih. V oblaku kjer je voda v obliki zelo majhnih obla?nih kapljic, je njihova temperatura lahko tudi do -40 °C. Take kapljice imenujemo podhlajene kapljice. V atmosferi je le ena od milijon obla?nih kapljic zmrznjena pri -10 °C, par sto pri -30 °C, in ?ele pod -40 °C jih bo ve?ina v obliki ledenih kristalov.
- Ker je ravnovesni tlak vodne pare nad ledom manj?i kot nad vodo pri isti temperaturi, bodo obla?ne kapljice v prisotnosti ledenih kristalov za?ele izhlapevati, ledeni kristali pa se bodo ve?ali.
- Ledeni kristali rastejo zaradi trkanja v podhlajene obla?ne kapljice, ki po stiku takoj zmrznejo.
- Ledeni kristali rastejo na osnovi hitrosti padanja. Ve?ji kristali so te?ji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manj?e, po?asneje padajo?e ledene kristale.
Proces tr?enja in ujetja v vodni razor (vrtinec, “wake”) se pojavlja v
oblakih
s toplej?imi vrhovi, v katerih
tr?enje
padajo?ih in dvigajo?ih se kapljic ustvari vedno ve?je kapljice, katere pa so ?e dovolj te?ke, da premagajo zra?ne tokove in dvigajo?i se
zrak
ter padejo na povr?je zemlje kot
de?
. Ko kapljica pada skozi manj?e kapljice ki jo obdajajo, ta ustvari vodni razor (vrtinec oz. “wake”), ki pritegne manj?e kapljice do tr?enj. Ta metoda nastanka de?evne kaplje je primarni mehanizem v nizkih
strato
-oblakih in majhnih
kumulusih
v
tropskih regijah
. Obi?ajno ustvari manj?e de?evne kapljice in pr?.
Nastajajo v oblakih ali na zemeljski povr?ini
[
uredi
|
uredi kodo
]
Oblike padavin, ki nastajajo v bli?ini zemeljske povr?ine ali na njej:
Oblike padavin, ki padajo iz oblakov:
Za vse te oblike padavin uporabljamo skupni izraz
hidrometeorji
.
konvekcijske padavine
Konvekcijske padavine (de?evne in sne?ene plohe in nevihte) nastanejo, ?e se zemeljsko povr?je
segreje
,
zrak
se hitro dviga v ozra?je in se adiabatno
ohlaja
(topel
zrak
pri tleh je bolj gost, ?e se dvigne v vi?je plasti, kjer je zrak redkej?i, se dvignjeni gostej?i zrak lahko ?iri, pri tem pa porablja del toplotne energije).
Vlaga
se za?ne izlo?ati (
kondenzirati
) in nastanejo padavine. Te padavine so zna?ilne po kratkotrajnih nalivih, ki pa imajo pogosto veliko intenzivnost. Obi?ajno so to poletne popoldanske padavine. Zna?ilne so za
ekvator
.
Nastanejo iz konvektivnih
oblakov
, npr. iz
kumulonimbusa
? iz temnih kopastih oblakov. Lahko je v obliki plohe, katere intenzivnosti se hitro lahko spremeni. Pogosto pada lokalno omejeno, saj so konvektivni oblaki horizontalno omejeni v svojem obsegu. Glavne oblike padavin, ki se spro??ajo iz kumulonimbusov, so velike
de?ne
kaplje in
sneg
v veliki kosmih. Ti oblaki povzro?ajo tudi
to?o
,
babje p?eno
ali pa
sneg z de?jem
.
Ciklonske padavine
Ciklonske
padavine nastanejo ob prehodu tople in hladne
fronte
, ko se mora topli
zrak
, ki je la?ji, dvigniti nad hladnega. To povzro?a
kondenzacijo
in padavine. Cikloni prina?ajo zmernemu pasu (zunaj obmo?ij izrazitih
orografskih ovir
) najve? padavin. Padajo iz nepretrganih plasti oblakov in to iz
altostratusov
,
nimbostratusov
in
stratusov
. Zna?ilne so za obmo?je zmernega pasu in nastanejo ob frontah, to je ob narivanju hladnih zra?nih gmot na tople.
Glavna oblika teh padavin je
de?
v topli in
sneg
v hladni polovici leta. De?ne kapljice so srednje in manj?e velikosti, sneg pa ima obliko ?esterokrakih zvezdic, iz katerih so sestavljeni sne?ni kosmi.
Orografske padavine
Orografske padavine nastanejo, kadar vetrovi dvignejo vla?en zrak ?ez
orografske ovire
(gorske pregrade).
Zrak
se ohlaja, posledica so padavine. Najve? padavin je povsod tam, kjer vla?ne zra?ne mase naletijo na izrazitej?a
gorska pobo?ja
, na Slovenskem prvi obronki
Julijskih Alp
, ki gledajo proti morju.
Padavine, ki padajo iz oblakov merimo tako, da dolo?imo, kako visoka plast vode v milimetrih je padla v dolo?enem ?asovnem obdobju na zemeljsko povr?ino. Padavine, ki padejo v trdnem stanju, se morajo najprej stopiti v teko?e stanje. Instrumenti za merjenje padavin:
de?emer
,
pluviograf
ali ombrograf,
totalizator
,
snegomer
in tehtnica za merjenje gostote snega.
Koli?ino padavin merimo v milimetrih, lahko pa tudi v litrih na kvadratni meter. Koli?ina padavin 1 mm je enaka 1 litru/m². Ob tem je pomembna tudi navedba ?asovnega intervala, ki je lahko 24 ur ali v primeru mo?nih padavin tudi kraj?i, na primer samo za ?as neurja (primer: v dveh urah je padlo 25 mm de?ja), Podatke o mno?ini padavin prikazujemo v
klimogramih
s stolpci, prostorsko pa na
vremenskih kartah
.
Koli?ina padavin v razli?nih delih Slovenije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Slovensko
ozemlje ima veliko padavin zaradi bli?ine
Jadranskega morja
. Od tam prihaja vla?en
zrak
, ki se ocedi ob ju?nih Alpah. Ko pa zra?ne mase prekora?ijo gorske pregrade, se padavine zmanj?ujejo. ?e pa vla?en zrak spet zadene ob gorsko pregrado, se koli?ina padavin spet stopnjuje, vendar slab?e, odvisno od vi?ine gorske pregrade. Manj?e koli?ine so v ?ir?ih dolinah in kotlinah, ker so gorske pregrade dale? vsaksebi. Na V in JV je slovenski svet odprt v
Panonsko ni?ino
, tu je celinsko
podnebje
, pozimi ni veliko padavin, najve? jih je v zgodnjem poletju. Tudi kraji ob morju imajo ve? padavin zaradi bli?ine gorskih obodov.
Najve? padavin prejme SZ del (orografske, ciklonske). Padavine zajemajo proti V, kjer se v poletnih mesecih izkazuje su?nost (najmanj tudi primorje). Obrobne
kra?ke planote
predstavljajo izrazito
orografsko pregrado
ali prehod med “su?nim” in “vla?nim” delom Slovenije.
Rekordne de?evne padavine
[
uredi
|
uredi kodo
]
V
tropskih obmo?jih
je v zraku obilica vodne pare, dovolj pa je tudi son?nega sevanja, zato ne presene?a dejstvo, da so padavinski rekordi izmerjeni prav tam. Najve?ja izmerjena letna koli?ina padavin v kateremkoli 12-mese?nem obdobju je bila izmerjena v mestu ?arapund?i v
Indiji
, v pokrajini pridelovanja ?aja
Asam
. Od avgusta 1860 do julija 1861 so tam izmerili 26270 mm padavin. Ista postaja je zabele?ila tudi najve?jo mese?no koli?ino padavin, 2930 mm, v juliju 1861. Najve?ja koli?ina padavin v 24 urah prihaja z otoka
Reunion
v zahodnem
Indijskem oceanu
, kjer so med 15. in 16. marcem 1952 izmerili 1870 mm padavin.
- Vreme in podnebje, Janko Pu?nik
- Vremenski vodnik, Ross Reynolds