Friedrich Hayek
Rojstvo	8. maj 1899 ( {{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [2] […] Dunaj , Avstro-Ogrska [1] [4]
Smrt	23. marec 1992 ( {{padleft:1992|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [1] [2] […] (92 let) Freiburg im Breisgau [1] [5] [6]
Dr?avljanstvo	Avstrija [7] [8] […]   Zdru?eno kraljestvo [10] [11] […]
Poklic	ekonomist , filozof , zgodovinar , politolog , univerzitetni u?itelj
Podpis

Friedrich A. Hayek , rojen kor Friedrich August von Hayek (nem. ?f?iːd??c ?a????st ?ha???k), avstrijsko - britanski ekonomist in politi?ni filozof , * 8. maj 1899 , Dunaj , Avstro-Ogrska , † 23. marec 1992 , Freiburg im Breisgau , Nem?ija .

Najbolj znan je po svoji kritiki Keynesove dr?ave blaginje in totalitarnega socializma . Hayek je eden najpomembnej?ih mislecev liberalizma v 20. stoletju in velja po nekaterih prou?evalcih njegovega dela za najpomembnej?ega predstavnika neoliberalizma , ki je sicer bil v krizi neoliberalizma precej kritiziran, a se sam ni nikoli opisal kot neoliberalist. Leta 1974 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo , ki jo je delil s ?vedskim ekonomistom Gunnarjem Myrdalom .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnja leta [ uredi | uredi kodo ]

Friedrich August von Hayek je bil rojen na Dunaju 8. maja 1899 v premo?no in plemi?ko dru?ino kot sin botanika in zdravnika Augusta von Hayeka in Felicitas Hayek (roj. von Juraschek), ki je bila h?i profesorja. ?eprav je avstrijska vlada leta 1919 prepovedala plemi?ke nazive in so se Hayekovi morali odpovedati nazivu 'von' v svojem dru?inskem imenu, so se kljub temu ?e zmeraj zavzemali za nadaljevanje svoje u?enja?ke tradicije. Friedrich Hayek je bil najstarej?i od treh sinov Augusta in Felicitas, ki so bili Friedrich, Heinrich (1900?1969) in Erich (1904?1986).

?e v mladih letih je imel Hayek ?eljo po izobrazbi in zaradi materinih sorodstvenih vezi je bil Hayek v sorodu s filozofom Ludwigom Wittgensteinom , s katerim se je Hayekova mama dobro razumela, kar je omogo?ilo, da je Hayek bil eden od prvih, ki so lahko prebrali Wittgesteinov Logi?no-filozofski traktat , ko so ga izdali leta 1921. Hayek je kasneje rekel, da je Wittgesteinova filozofija skupaj z njegovimi metodami analize imela ogromen vpliv na njegovo ?ivljenje in razmi?ljanje. Po Wittgesteinovi smrti je Hayek nameraval napisati biografijo o Wittgesteinu, a je kasneje kot vir informacij raje pomagal biografom, ki so se ukvarjali z Wittgensteinom.

V svojih ?olskih letih je bil Hayek navdu?en nad predavanji svojega doma?ega u?itelja o Aristotelovi etiki.

Med prvo svetovno vojno je leta 1917 postal del topni?kega polka v avstro-ogrski vojski in se je boril na italijanski meji, preden se je ob koncu vojne odlo?il zasledovati akademsko kariero, s katero bi poskusil najti re?itev, ki bi omogo?ila, da bi premagali prihodnja trenja, kot so bila tista, ki so vodila k izbruhu prve svetovne vojne.

?olanje [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi svoje ?elje po znanje je v ?asu svojega univerzitetnega ?olanja izbral ob?iren ?tudij filozofije, psihologije in ekonomije ter pridobil doktorata v pravu in politi?ni znanosti. V kratkem obdobju, ko je bila Univerza na Dunaju zaprta, se je Hayek vpisal na in?titut Constantina von Monakowa za anatomijo mo?ganov, kjer se je za?el zanimati za delo Ernsta Macha , ki ga je spodbudilo k nastanku njegovega prvega akademskega projekta leta 1952, ki je bil kasneje izdan kot Sistematika ?util (The Sensory Order). Ob istem ?asu, ko se je Hayek vrnil nazaj k ?tudiju na univerzi, je pri?el v kontakt z delom Carla Mengerja na podro?ju razlagalne strategije socialne znanosti skupaj s Friedrich von Wieserjevim delom, ki sta imela nanj le kratkoro?en vpliv.

Leta 1923 je potoval v New York in se vpisal v program za pridobitev doktorata na Univerzi v New Yorku , a se je moral vrniti nazaj na Dunaj, saj se je v tistem ?asu soo?al s pomanjkljajem denarja za nadaljnjo financiranje ?tudija. Ob vrnitvi na Dunaj je za?el s svojim delom na podro?ju ekonomije.

Poroka in za?etek dru?ine [ uredi | uredi kodo ]

Friedrich Hayek se je poro?il s tajnico avstrijske vlade Heleno Berto Mario von Fritsch avgusta leta 1926, z njo je imel dva otroka, h?i Christino Mario Felicitas in sina Lorenza Josefa Heinricha. S Heleno sta se lo?ila julija 1950. Nekaj tednov po lo?itvi se je poro?il s Heleno Bitterlich.

Kariera [ uredi | uredi kodo ]

Na Hayeka je imela velik vpliv politi?na filozofija Ludwiga von Misesa , ki je napisal delo Socializem, ekonomska in socilo?ka analiza leta 1922, in je bil pomemben ?lan Avstrijske ?ole ekonomije . Po tem, ko je prebral von Misesovo knjigo, je Hayek za?el hoditi na privatne seminarje Ludwiga von Misesa z nekaterimi svojimi univerzitetnimi kolegi, kot so Fritz Machlup , Alfred Schutz in Gottfried Haberler . Nekaj ?asa kasneje je Ludwig postal Hayekov mentor. Hayek je takrat delal za avstrijsko vlado kot strokovnjak glede pravnih in ekonomskih podrobnosti glede Saintgermainske pogodbe . Obenem je postal tudi direktor novonastalega Avstrijskega in?tituta za raziskavo poslovnega cikla ^[13] , s podporo von Misesa. Hayek je takrat postal redni udele?enec von Misesovih seminarjev, ki so se odvijali enkrat na dva tedna, in se je kvalificiral za ustni izpit, ki ga je bilo treba opraviti za pou?evanje na univerzi. Tako je leta 1929 izdal svojo prvo knjigo ? Monetarna teorija in ekonomski cikli (Monetary Theory and the Trade Cycle). Dve leti kasneje, torej v letu 1931, je bil povabljen v Veliko Britanijo kot predavatelja za ?tiri predavanja na temo denarne ekonomije na London School of Economics (LSE) s strani Lionela Robbinsa . Ta ?tiri predavanja so vodila k temu, da je bil izbran za Tooke katedri za ekonomske znanosti in statistiko na LSE, kjer je opravljal to slu?bo do leta 1950, pri ?emer je uradno postal britanski dr?avljan leta 1938. Ko je pri?el v Anglijo zaradi predavanj, se je tudi udele?il debate z Johnom Maynardom Keynesom , ki je bil ekonomist na Univerzi Cambridge , kjer sta polemizirala o svojih teorijah glede vloge valute v razviti ekonomiji. Hayek je napisal ob?irno kritiko Keynesove knjige Razprava o denarju (A Treatise on Money, 1930), na kar se je Keynes odzval s kritiko Hayekove zadnje knjige Cene in proizvodnja (Prices and Production, 1931), pri ?emer so se na tej to?ki vme?ali ?e drugi ekonomisti v njun nesmiselni spor, kar ju je pripeljalo k temu, da sta ponovno razmislila o svojih interesih glede spora. Tako je po incidentu Keynes izdal novo knjigo Splo?na teorija zaposlenosti, obresti in denarja (The General Theory of Employment, Interest and Money, 1936), ki je postala najpopularnej?a ekonomska knjiga tistega ?asa. Hayekova ?ista teorija kapitala (The Pure Theory of Capital) pa ni u?ivala tak?ne popularnosti zaradi njene pozne izdaje in izbruha druge svetovne vojne. Hayekova Pot v hlap?evstvo (The Road to Serfdom), ki je imela naslov zasnovan bistvu politi?ne filozofije knjigi francoskega klasi?nega liberalnega misleca Alexisa de Tocquevilleja , je bila napisana med 1940 in 1943 in je iz?la marca 1944 v Veliki Britaniji s strani zalo?be Routledge .

Friedrich Hayek je zapustil LSE po devetnajstih letih slu?bovanja in se je preselil v Ameriko, kjer je sprva ?ivel 12 let v Chicagu, kjer je tudi sprejel ponujeno slu?bo profesorja na Univerzi v Chicagu na katedri za socialno znanost ^[14] . Njegova prvi semester je bil fakultetni seminar o filozofiji znanosti, ki se ga je udele?ila ve?ina znanih znanstvenikov na univerzi vklju?no z Enricom Fermijem in Sewallom Wrightom . Ko je bil v Chicagu, je delal tudi na filozofiji znanosti, politi?ni filozofiji in ekonomiji ter zgodovini idej. V tem ?asu, ko je urejal knjigo o pismih Johna Stuarta Milla , se je odlo?il izdati dve knjigi na temo liberalne ureditve, Ustava za svobodo (The Constitution of Liberty) in Ustvarjalne sile svobodne civilizacije (The Creative Powers of a free Civilization). Prva knjiga ni prejela toliko priljubljenosti kot prvenec, s katerim je dosegel akademski preboju, Pot v hlap?evstvo . Leta 1952 je dopolnil in izdal filozofsko-psiholo?ko delo iz mladosti Sistematika ?util (The Sensory Order), ki se nana?a na psihologijo in je sestavljena iz Hayekovih esejev iz dela 'Abuse of Reason' pod naslovom 'The Counter-Revolution of Science: Studies on the Abuse of Reason'. V svojih dvanajstih letih v Chicagu je napisal ?tevilne ?lanke o razli?nih tematikah, ki so bili nato zbrani v njegovi knjigi Ustava za svobodo (1960), ki je bila napisana na temo politi?ne filozofije. Dve leti kasneje, leta 1962, je ?el v Zahodno Nem?ijo na Univerzo v Freiburgu , kjer je slu?boval vse do svoje upokojitve ?est let kasneje, leta 1968, pri devetin?estdesetih letih. V tem ?asu je sprejel tudi ?astni naziv profesorja Univerze v Salzburgu , Avstrija. Leta 1977 se je vrnil nazaj v Freiburg in dokon?al delo na knjigi Pravo, zakonodajstvo in svoboda (Law, Legislation and Liberty, 1973-79), ki je kritika poskusa porazdelitve dobi?kov v imenu socialne pravice, in je bila izdana v treh delih. V poznih sedemdesetih letih je bila izdana Denacionalizacija denarja (The Denationalization of Money) s strani In?tituta za ekonomske zadeve v Londonu. Friedrich August von Hayek je za?el pisati svojo zadnjo knjigo kritike socializma v zgodnjih osemdesetih letih, a zaradi svojega poslab?ujo?ega se zdravja ni imel mo?nosti dokon?ati tega dela, zato mu je filozof William W. Bartley III pomagal pri urejanju njegove zadnje knjige Usodna domi?ljavost: zmote socializma (The Fatal Conceit: The Errors of Socialism), ki je bila izdana leta 1988.

Prejetje Nobelove nagrade [ uredi | uredi kodo ]

9. oktobra 1974 je bilo razgla?eno, da bo Friedrich August von Hayek po?a??en z Nobelovo nagrado za ekonomijo , skupaj s ?vedskim socialistom in ekonomistom Gunnarjem Myrdalom . Ta novica je Hayeka mo?no presenetila. Nobelova nagrada mu je bila podeljena decembra 1974, pri ?emer mu je prinesla ?e dodatno medijsko pozornost in priznanost.

Pozna leta, priznanja in smrt [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je bil Hayek po prepri?anju agnostik , je bil leta 1980 med dvanajstimi Nobelovimi nagrajenci, ki so bili na ?astnem sprejemu pri pape?u Janezu Pavlu II. .

?tiri leta kasneje, leta 1984, je bil povi?an v ?lana angle?kega Order of the Companions of Honour s strani kraljice Elizabete II. , zaradi nasveta tedanje angle?ke predsednice vlade Margaret Thatcher , za njegovo 'slu?enje prou?evanju ekonomije'. Leta 1991 je ameri?ki predsednik George H. W. Bush nagradil Hayeka s 'Presidential Medal of Freedom', ki je ena od dveh najvi?jih civilnih nagrad v Zdru?enih dr?avah, za Hayekovo '?ivljenjsko dobo gledanja preko obzorja'.

Friedrich Hayek je umrl 23. marca 1992 v Freiburgu v Nem?iji in je bil pokopan 4. aprila na pokopali??u okro?ja Neustift am Walde na severnem obrobju Dunaja.

Filozofija in ekonomske teorije [ uredi | uredi kodo ]

Pot v hlap?evstvo , 1944 [ uredi | uredi kodo ]

Hayek je bil zaskrbljen s pogledom angle?kih akademskih krogov na fa?izem kot kapitalisti?no reakcijo na socializem , ?emur je namenil svoje delo "The Road to Serfdom", ki je bilo izdano leta 1944 v Angliji. V tem delu predstavlja, da nacionalni socializem v Nem?iji in fa?izem v Italiji nista, kot menijo socialisti?ni misleci, obliki kapitalisti?ne reakcije, temve? sta nadaljevani obliki socializma. Cilj knjige je po mnenju Hayeka bil, da takratno ve?ino, ki je bila proti liberalizmu, spreobrne in jo pripravi k temu, da vidi nevarnosti socializma. Hayekov glavni argument je, da vse oblike socializma in kolektivizma posledi?no vodijo k ugovoru zoper liberalnim pravicam posameznika in pravnoustavnim principom. Vladanje z mo?jo v totalitarnih dr?avah, torej takratni Nem?iji, Italiji in Sovjetski zvezi, po njegovem mnenju ni posledica zlobe posameznih ljudstev, temve? preobrata socialisti?nih naukov dolo?enega gospodarstva, kar vodi k zatiranju ljudstva, ?etudi to ni bil namen socialistov.

Ustava za svobodo , 1960 [ uredi | uredi kodo ]

Svobodna dru?ba predpostavlja po Hayeku prvovrstno dominanco z jasnimi pravili. Potemtakem zagovarja mo?no omejitev in precizno definicijo dr?avnih upravnih sposobnosti preko ustave , da se s tem ??itijo pravice posameznika. Kot najpomembnej?o omejitev dr?avnega izvajanja prisile je navajal pravila, ki jim mora dr?ava slediti in ob tem ne ravnati po lastni ?elji. Po njegovem mnenju ni problem v tem, kdo vlada nad kom, temve? koliko vladanja lahko izvajajo vladajo?i. Neposredno demokracijo brez omejitev dr?avnih organov Hayek odklanja, ker ta oblika prav tako sloni k potla?itvi ljudstva in s tem nastanku totalitarne demokracije. Njegovo predstavo ustave svobode lahko ozna?ujemo kot zametek ideje o pravni dr?avi . Tak?en sistem ne izklju?uje, da bo dejavnost gospodarstva regulirana, dokler ustreza regulacija postavljenim pravilom. S tem odklanja Hayek ekonomski sistem laissez-faire . Dolo?eni ukrepi, kot so nadzorovanje cen ali poskus postavitve socialne enakosti pa niso zdru?ljivi z njegovo svobodno dru?bo. Po Hayeku spadajo med dol?nosti dr?ave stvaritev pravnega reda, omogo?anje javnih storitev, osve??anje v dobro varnosti in svobode, uravnote?enje davkov ter zagotovitev minimalne pla?e.

Neoliberalna politi?na teorija [ uredi | uredi kodo ]

Hayek je nadaljeval liberalne ideje politi?no-filozofske struje, ki jo je za?el ?e Adam Smith , ki se vrti okoli minimalnega koncepta dr?ave. Kljubuje predvsem t. i. socialnemu pravu/socialni pravi?nosti, ki je po njegovem mnenju le zakrit interes srednjega razreda, da bi onemogo?il vme?avanje dr?ave. Minimalna dr?ava je za Hayeka oblika izogiba mo?i srednjega sloja, ki strmi k temu, da se porazdeli kapital z namenom stvaritve enakosti med ljudmi. Odraz njegovega mi?ljenja se ka?e predvsem v Ustavi za svobodo (1960), kjer doka?e, da dr?ava ne more zagotoviti redistribucije kapitala, ?e je edini razlog za tem "socialno pravo", saj je po njegovem dr?ava le pravno ogrodje, ki zagotavlja posamezniku na koncu prej?njega odstavka omenjene dejavnike. Na podoben princip je celo leta 1967 predlagal odstranitev podr?avljanja valut, torej privatizacijo dr?avnih centralnih bank, kar se da tudi interpretirati kot preoblikovano idejo socializma in ne kot neoliberalno strmenje h krepljenju vloge privatnega sektorja.

Prispevki k teoriji reda in evolucijski ekonomiji [ uredi | uredi kodo ]

Poleg ekonomskih vpra?anj se je Hayek po vojni ukvarjal predvsem z informacijsko-teoreti?nimi, spoznavno-teoreti?nimi, kulturno-teoreti?nimi ter pravno-filozofskimi problemi kot tudi s teoreti?nimi vpra?anji na podro?ju psihologije. Po Hayekovem poklicanju na Freibur?ko univerzo so nastali njegovi prispevki k teoriji o spontanem redu. Poleg teorije o kompleksnej?ih fenomenih in prepoznavanju ter napovedovanju vzorcev je objavil tudi svoje razmi?ljanje glede teorije o tekmovanju kot raziskovalni postopek. S tem je Hayek postavil svoje teorije o kulturni evoluciji nasproti ravnovesnemu mi?ljenju neoklasike. Med njegove bolj znane prispevke ?tejemo deli Hlinjeno znanje (The Pretence of Knowledge, 1974) in Pravo, zakonodajstvo in svoboda (1979).

Zapu??ina [ uredi | uredi kodo ]

Hayekove teorije so na?le v njegovih poznih letih, torej v osemdesetih in devetdesetih letih, tudi prakti?no uporabo na primeru gospodarske politike nekaterih predsednikov kot npr. Ronald Reagan v Ameriki in Margaret Thatcher v Veliki Britaniji, pri katerih se je Hayek tudi poznal z njunimi svetovalci na osebni ravni. Ob tem pa je imel Hayek zmeraj ostro nasprotovanje porazdelitvi denarja med dr?avljane, kar je vodilo k Hayekovim predlogom glede sanacije inflacije , ki je vklju?evala tudi do 20% raven brezposelnosti, samo da bi se prekinilo inflacijo.

Za ustanovitelja Wikipedije Jimmyja Walesa so bila Hayekova dela glede teorije znanja klju?ne za njegovo izvedbo projekta Wikipedia.

Eno leto po filozofovi smrti je bil na Dunaju ustanovljen Friedrich A. v. Hayek in?titut, ki je zaseben raziskovalni in?titut, katerega cilj je prou?evanje Hayekovega gospodarskega in dru?benopoliti?nega mi?ljenja in njegovih teorij ter ?irjenje njegovih idej v javnosti. Leta 1998 je skupina podjetnikov, znanstvenikov in publicistov v Freiburgu ustanovilo Friedrich A. von Hayek-dru?bo, ki s svojimi letnimi prireditvami osve??a o Hayekovih idejah. Tako je ?tiri leta kasneje, torej leta 2002, sledila ustanovitev Friedrich August von Hayek sklada za svobodno dru?bo, ki tesno sodeluje s prej omenjeno dru?bo.

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

Izbrana dela [ uredi | uredi kodo ]

• 1935. Prices and Production.
• 1937. Economics and Knowledge.
• 1939. Price Expectations, Monetary Disturbances, and Malinvestments.
• 1944. The Road to Serfdom.
• 1945. The Use of Knowledge in Society.
• 1948. Individualism and Economic Order.
• 1952. The Counter-Revolution of Science: Studies on the Abuse of Reason.
• 1960. The Constitution of Liberty.
• 1973. Law, Legislation, and Liberty.
• 1976. Denationalization of Money.
• 1988. The Fatal Conceit.

Dela, prevedena v sloven??ino [ uredi | uredi kodo ]

• Hayek, F. A. 1991. Pot v hlap?evstvo. Ljubljana : Dr?avna zalo?ba Slovenije. ( COBISS )
• Hayek, F. A. 1992. Usodna domi?ljavost: napake socializma. Ljubljana : Krt. ( COBISS )
• Hayek, F. A. 1996. ≫Varuhi osebne svobode≪  2000 : revija za kr??anstvo in kulturo 90/91: 78-93 ( COBISS )
• Hayek, F. A. 2012. Ustava za svobodo. Ljubljana : In?titut Nove revije. ( COBISS )

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri in literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Friedrich August Hayek: 1899-1992. 2015. (internet). (citirano 30.11.2015). Dostopno na naslovu: http://www.econlib.org/library/Enc/bios/Hayek.html
• F.A. Hayek: British economist. 2015. (internet). (citirano 30.11.2015). Dostopno na naslovu: http://www.britannica.com/biography/F-A-Hayek