John Stuart Mill
Rojstvo	20. maj 1806 ( {{padleft:1806|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}} ) [1] [2] […] London Borough of Islington [d]
Smrt	8. maj 1873 ( {{padleft:1873|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [2] […] (66 let) Avignon [4]
Dr?avljanstvo	Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Poklic	filozof , ekonomist , politik , avtobiograf , pisatelj , egalitarizem , kontorist , sufra?ist
Obdobje	Filozofija 19. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
?ola/tradicija	empirizem , utilitarizem , liberalizem
Glavna zanimanja	politi?na filozofija , etika , ekonomija , induktivna logika
Pomembne ideje	javni/privatni prostor, hierarhija zadovoljstev v utilitarizmu, liberalizem, zgodnji liberalni feminizem , prvi sistem induktivne logike
Vplivi Platon , Aristotel , Toma? Akvinski , Hobbes , Locke , Bentham , Smith , Ricardo , Tocqueville , Coleridge , James Mill , Francis Place , Saint-Simon ( utopi?ni socialisti) [5]
Vplival na mnoge filozofe, med njimi William James , John Rawls , Robert Nozick , Bertrand Russell , Karl Popper , Ronald Dworkin , H.L.A. Hart , Peter Singer , Wilhelm Dilthey
Podpis

John Stuart Mill , britanski filozof , ekonomist in politi?ni filozof , * 20. maj , 1806 , Pentonville , London , Anglija , Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske , † 8. maj , 1873 , Avignon , Francija .

Bil je veliki zagovornik utilitarizma , eti?ne teorije, ki jo je razvil njegov u?itelj, Jeremy Bentham , ?eprav se je njegov koncept tega filozofskega nazora zelo razlikoval od Benthamovega. Utilitarizem slednjega je bil egoisti?no naravnan, medtem ko je bil Millov utilitarizem predvsem altruisti?en v svoji osnovi. ^[6]

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Johna Stuarta Milla je v celoti vzgajal njegov o?e, James Mill . Nikoli ni obiskoval nobene ?ole ali univerze , ampak ga je o?e vzgojno vodil vse od za?etka: trileten se je moral u?iti gr??ino , od sedmega leta latin??ino , aritmetiko in zgodovino , od dvanajstega pa ve? smeri vi?je matematike . Pri osmih letih je tudi prebiral vse latinske in gr?ke avtorje, ki so bili brani v tedanjih ?olah in univerzah, kot so Horacij , Vergilij , Ovid , Tacit , Homer , Dioniz , Sofoklej , Euripid , Aristofan in Tukidid . O?e ga je vzgajal tudi v utilitarizmu in prav z Johnom Stuartom Millom je ta beseda pre?la v splo?no rabo. V prostem ?asu je rad bral knjige o naravoslovnih znanostih in popularne romane, kot so Don Kihot in Robinson Crusoe .

Sedemnajstleten je za?el delati za Vzhodnoindijsko dru?bo , kjer je bil njegov o?e eden izmed najvi?jih uradnikov, in v tej slu?bi je ostal petintrideset let, vse dotlej, ko je leta 1858 dru?ba prenehala delovati. O?etova prevlada v vsem, kar je v ?ivljenju po?el, je pri dvajsetletnemu mladeni?u povzro?ila resno krizo, saj je za?util potrebo po samostojnemu vodenju ?ivljenja. Krizo je potem premagal in pri petindvajsetih spoznal poro?eno ?ensko, Harriet Taylor , med katerima se je razvila tesna zaupnost in kasneje strastna navezanost, zvezo pa je sprejel tudi njen mo?, John Taylor , kar je v tedanji dru?bi povzro?ilo veliko zgra?anje. Milla je Harriet vpeljala v boemski krog prijateljev in je iz u?enke postala njegova najstro?ja kriti?arka in svetovalka. Ko je njen mo? leta 1851 umrl, se je Mill poro?il s Harriet, a je leta 1858 umrla. Mill je bil med letoma 1865 in 1868 ?lan Parlamenta Zdru?enega kraljestva , kjer je opozoril nase zlasti s predlogom o volilni pravici za ?enske.

Vse od ?asa otro?tva je bil ateist , v svojih delih pa je bil tudi zelo diskreten glede svojih verskih prepri?anj. ^[6]

?ivljenjsko delo [ uredi | uredi kodo ]

Povzetek empiristi?ne filozofije [ uredi | uredi kodo ]

Mill je postal slaven ?e s svojo prvo knjigo, Sistem logike , delom v dveh zvezkih, ki ga je objavil leta 1843. Kljub naslovu vsebuje to delo splo?ni sistem filozofije , ki povzema vso dotedanjo empiristi?no filozofijo, kakor so jo razvilo Locke , Berkeley , Hume in Bentham , ?eprav brez Berkeleyjeve teologije in Humovega skepticizma . Delo je bilo dolga leta najbolj?i sistemati?ni prikaz tovrstne filozofije, zato je bilo priznano in vplivno po vsem svetu, ?eprav ni bilo posebno izvirno, razen v podrobnostih.

O svobodi [ uredi | uredi kodo ]

Delo O svobodi je ?e danes klasi?na razlaga pojmovanja posameznikove svobode. Mill je menil, da lahko posameznik po?ne karkoli, dokler s svojim po?etjem bistveno ne prizadene drugih. Njegova originalna in osrednja teza v tem delu je:

/.../samoobramba je edino, zaradi ?esar sme ?love?tvo, tako posameznik kakor skupnost, pose?i v svobodo katerega koli dejanja/.../

Bistvo dela pa je morda najbolje povzeto takole:

Posameznik je v dru?bi odgovoren le za tisti del svojega ravnanja, ki zadeva druge ljudi, med tem ko je v delu, ki zahteva zgolj njega samega, njegova neodvisnost upravi?eno brezpogojna. Posameznik je edini vladar nad samim seboj, nad lastnim telesom in duhom.

Enakost ?ensk [ uredi | uredi kodo ]

Delo Podrejenost ?ensk je ?e presenetljivej?e, saj je bil prvi filozof, ki je po dolgem obdobju odrinjenosti ideje o enakosti ?ensk od Epikurjeve smrti do 18. stoletja in vrenja liberalnih idej v ?asu francoske revolucije zagovarjal enakost med spoloma. Pred tem obdobjem sta bila edina filozofa, ki sta na?ela temo spolne enakosti, Platon , ki je trdil, da bi morali deklice vzgajati enako kakor de?ke, ter Epikur , ki je prav tako kakor Mill zahteval enakost za ?enske. Delo je hkrati prva knjiga, ki jo je kaki znani mislec posvetil zagovoru spolne enakosti. Knjiga je ?e danes cenjena med feministkami .

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

slovenski prevodi

• Utilitarizem in O svobodi , Krtina, Ljubljana, 2003 ( COBISS )
• Podrejenost ?ensk in Zgodnja eseja o zakonu in lo?itvi , Studia humanitatis, Ljubljana, 2005. ( COBISS )

seznam pomembnej?ih del po letu izida

• Duh ?asa (1831]; ang. The Spirit of the Age )
• Sistem logike (1843; ang. A System of Logic )
• Na?ela politi?ne ekonomije (1848; ang. Principles of Political Economy )
• O svobodi (1859; ang. On liberty )
• Utilitarizem (1863; ang. Utilitarianism )
• August Comte in pozitivizem (1865; ang. Auguste Comte and Positivism )
• Podrejenost ?ensk (1869; ang. The Subjection of Women )
• Avtobiografija (1873; ang. Autobiography )
• Trije eseji o religiji (1874; ang. Three Essays on Religion )

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: John Stuart Mill

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: John Stuart Mill

• Kratka biografija (angle?ko)
• Nekateri pomembnej?i citati Johna Stuarta Milla (angle?ko)
• Kratka biografija in nekateri pomembnej?i citati (francosko)

Opombe in viri [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Magee, B. (2002 [1998]). Poti filozofije . Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 184-185. ISBN 86-11-16376-1 ( COBISS )