Evropa
Evropa po podatkih sonde Galileo
|
|
Odkritelj
| Galileo Galilei
|
---|
Datum odkritja
| 7. januar 1610
|
---|
|
Periapsida
| 664.700 km
|
---|
Apoapsida
| 677.300 km
|
---|
| 671.034 km
|
---|
| 4.216.100
|
---|
Izsrednost
| 0,0094
|
---|
| 3,551181041
d
|
---|
| 13,741 km/s
|
---|
| 13,871 km/s
|
---|
| 13,613 km/s
|
---|
Naklon tira
| 25,04° (glede na
ekliptiko
)
0,47° (glede na Jupitrov ekvator)
|
---|
Obkro?a
| Jupiter
|
---|
|
Circumference
| 3121,6 km
|
---|
| 3,1 · 10
7
km
2
|
---|
Prostornina
| 1,6 · 10
10
km
3
|
---|
Masa
| 4,8 · 10
22
kg
|
---|
| 3,014 g/cm
3
|
---|
| 1,31 m/s
2
(0,134
g
)
|
---|
| 2,0 km/h
|
---|
| 0°
|
---|
Albedo
| 0,67
|
---|
|
|
| 1 μPa
|
---|
Sestava
| O
2
100 %
|
---|
|
Evropa
(
gr?ko
Ευρ?πη: Europa) je
Jupitrov
?esti in najmanj?i znani
Galilejev
naravni satelit
. Njegov
premer
je malo ve?ji od
planeta
Merkurja
,
masa
pa pribli?no polovi?na. Luno je leta 1610 odkril
Galilei
.
Evropa se imenuje po
Evropi
, h?erki
Agenorja
, kralja
feni?anskega
mesta
Tir
, ki je danes v
Libanonu
, sestri
Kadmusa
, ustanovitelja
Teb
v
Gr?iji
, ter
Zevsovi
ljubici
.
?eprav je
ime
Evropa predlagal
Simon Marij
, kmalu po svojem neodvisnem odkritju istega leta, njegovo ime in tudi imena drugih treh Galilejevih satelitov dolgo ?asa niso upo?tevali vse do polovice 20. stoletja.
[1]
V zgodnej?ih
astronomskih
virih so ga ozna?evali preprosto z njegovo
rimsko ?tevilko
kot
Jupiter II
, oziroma kot ≫drugi Jupitrov satelit≪. Odkritje
Amalteje
v letu 1892, ki je bli?je Jupitru kot katerakoli od takrat poznanih lun, je postavilo Evropo na tretje mesto.
Plovili Voyager
sta leta 1979 odkrila ?e tri nove lune, zato se sedaj Evropa ?teje kot ?esti satelit, marsikdaj pa se ?e vedno imenuje kot Jupiter II.
[1]
Povpre?na odaljenost Evrope od Jupitra je 670.900
km
, obkro?i pa ga v samo treh dneh in pol. Njena tirnica je skoraj kro?na z izsrednostjo 0,009.
[2]
Tako kot vsi Galilejevi sateliti je tudi Evropa
plimno priklenjena
na Jupiter, saj ena stran lune neprestano gleda proti planetu. Evropo in druge satelite Jupiter gravitacijsko vle?e v razli?ne smeri s
plimnimi silami
. S tem dobi telo vir toplote in energije, kar omogo?a, da ostaja podpovr?inski ocean v teko?em stanju in poganja podpovr?inske geolo?ke procese.
[3]
Evropa je v osnovi sestavi nekoliko podobna
zemeljskim planetom
, saj je sestavljena v glavnem iz
silikatnih
kamenin
. Ima zunanjo plast
vode
, ki naj bi bila debela okoli 100 km (nekaj kot zamrznjen led v skorji, nekaj kot ocean teko?ine pod ledom), podatki o
magnetnih poljih
vesoljskega plovila
Galileo
, ki je obkro?ala Jupiter in preu?evala Evropo med letoma 1995 in 2003, pa ka?ejo, da Evropa
inducira
magnetno polje z interakcijo z Jupitrovim poljem. To naj bi kazalo na prisotnost podpovr?inske prevodne plasti, ki naj bi bila ocean slane teko?e vode. Evropa verjetno vsebuje tudi kovinsko
?elezno
jedro.
[4]
Evropino povr?je je dokaj gladko, saj je bilo najdenih le malo zna?ilnostih, vi?jih od nekaj 100 metrov, le ponekod se relief pribli?a vi?inskim razlikam okoli 1000 metrov. Zato je Evropa najbolj gladek objekt v Oson?ju. Znamenja, ki prepredajo luno, so ve?inoma le
zna?ilnosti albeda
, ki poudarjajo nizko topografijo. Na Evropi je zelo malo
kraterjev
, njena odbojnost pa je ena najvi?jih od vseh lun. To najverjetneje pomeni, da ima zelo mlado in aktivno povr?je. Glede na ocene frekvence udarcev
kometov
in drugih teles, ki jih prejme Evropa, je povr?je staro med 20 in 180 milijoni let
[5]
(geolo?ke zna?ilnosti povr?ja jasno ka?ejo raznolike starosti).
Najbolj vidne povr?inske zna?ilnosti Evrope so temne proge, ki prepredajo celotno luno. Bli?nji posnetki ka?ejo, da se robovi Evropine skorje na vsaki strani teh razpok premikajo drug na druge. ?ir?i pasovi so ?iroki okoli 20 km, obi?ajno pa imajo razpr?ene temne zunanje robove, pravilno urejene brazde in sredi??ni pas svetlej?ega materiala. Ti naj bi nastali s serijo
izbruhov vulkanske vode
ali gejzirjev ob razpiranju Evropine skorje in izpostavljanju toplej?ih spodnjih plasti. U?inek je podoben tistim pri Zemljinih
oceanskih hrbtih
. Te raznolike razpoke naj bi nastale v ve?jem delu zaradi plimnih vplivov, ki jih ima Jupiter. Ker je Evropa plimno priklenjena k Jupitru in je zato vedno obrnjena z eno stranjo proti planetu, naj bi bil vzorec razpok zna?ilen in predvidljiv. Vendar pa samo najmlaj?e razpoke na Evropi ustrezajo predvidenemu vzorcu, druge razpoke pa so toliko bolj razli?no orientirane kot so starej?e. To lahko razlo?imo, le se Evropino povr?je vrti nekoliko hitreje kot njena notranjost, kar je mo?no zaradi podpovr?inskega oceana, ki mehansko lo?uje povr?je lune in kamniti
pla??
, in zaradi vplivov Jupitrove privla?nosti, ki napenja lunino zunanjo ledeno skorjo. Primerjava s posnetimi fotografijami
Voyagerjev
in
Galilea
ka?e, da se Evropina skorja zavrti v najmanj 10.000 letih glede na notranjost lune.
?e ena vrsta zna?ilnosti na Evropi so kro?ne in elipti?ne
lenticulae
(
latinsko
za
pege
). Ve?inoma so to izbo?ene zna?ilnosti, nekatere vbo?ene in nekatere so izravnane temne pege. Druge imajo raznolike in grobe strukture. Vrhovi izbo?enih peg izgledajo kot deli starej?ih ravnin okoli njih, kar pomeni, da so te kupole nastale z narivanjem ravnin od spodaj. Pege naj bi nastale z dviganjem
diapirjev
toplega ledu skozi hladnej?i led zunanje skorje, podobno kot pri
magmatskih celicah
v Zemljini skorji. Gladke temne pege bi lahko nastale iz staljene vode, ki bi pridrla na povr?je skupaj s toplim ledom, grobe pege (ki se imenujejo podro?ja ≫kaosa≪, npr.
Conamara Chaos
) pa naj bi nastale iz ve?jega ?tevila manj?ih delov skorje, vklju?enega v izboklinast temen material, podobno kot so vklju?ene
ledene gore
v zamrznjenem morju.
V vodi pod ledom obstaja mo?nost
?ivljenja
.
- ↑
1,0
1,1
Marazzini C. (2005)
The names of the satellites of Jupiter: from Galileo to Simon Marius (Imena Jupitrovih satelitov: Od Galileja do Simona Marija)
Lettere Italiana 57 (3): 391-407
- ↑
Pregled dejstev o Evropi
, spletna stran
NASE
. URL dostopan 15. aprila 2006
- ↑
Plimno segrevanje
- ↑
Kivelson, M. G. et al,
Galilejeve meritve z magnetometrom: Mo?an dokaz za podpovr?inski ocean na Evropi
Science
25. avgust 2000: Vol. 289. no. 5483, pp. 1340 - 1343. URL dostopan dne 15. april 2006.
- ↑
Schenk, P. M., Chapman, C. R., Zahnle, K., Moore, J. M. ≫Chapter 18: Ages and Interiors: the Cratering Record of the Galilean Satellites≪ (Zapisi kraterjev Galilejevih satelitov); In Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere. Cambridge University Press, 2004
|
---|
Zvezda
| | |
---|
Eksoplanet
| |
---|
Planet
| |
---|
Pritlikavi planet
| |
---|
Satelit
| |
---|
Glej tudi
| |
---|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|