Severna Irska Tuaisceart Eireann (irsko) Norlin Airlann (ulstersko ?kotsko) Northern Ireland (angle?ko)
Himna:   Quis separabit (prevod: Kdo bo lo?il? )
Glavno mesto	Belfast ( Beal Feirste ) 54°36′N, 5°55′W
Najve?je mesto	Belfast
Uradni jeziki	angle??ina , ir??ina , ulsterska ?kot??ina imata enakovreden status
Demonim(i)	Irec
Vlada	ustavna monarhija
Zakonodajalec	parlament Zdru?enega kraljestva
razdelitev :
? Government of Ireland Act 1920	3. maj 1921
? Constitution Act	18. julij 1973
? Northern Ireland Act	17. julij 1974
? Northern Ireland Act	19. november 1998
Povr?ina
? skupaj	14130 km 2 [1]
Prebivalstvo
? ocena 2017	1.876.695 [2]
? popis 2011	1.810.863 [3]
? gostota	133/km 2
BDP  (ocena 2014)
? skupaj (nominal.)	42 milijard € [4]
? skupaj ( PKM )	41 milijard € [5]
? na preb. (nominal.)	23.400 €
? na preb. (PKM)	22.400 €
Valuta	Funt ?terling (￡) (GBP)
?asovni pas	UTC  +0 ( GMT )
?  poletni	UTC  +1
Klicna koda	+353 48, +44 28

Severna Irska ( irsko Tuaisceart Eireann [t??u??c???t?? eː???n??]; ulsterska ?kot??ina Norlin Airlann ) je del Zdru?enega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka , ki je razli?no opisana kot dr?ava, pokrajina ali regija. Severna Irska meji na jug in zahod z Republiko Irsko . Leta 2011 je bilo v njej 1.810.863 prebivalcev [4], kar predstavlja pribli?no 30% celotnega prebivalstva otoka in okoli 3% britanskega prebivalstva. Ustanovljena z Zakonom o Severni Irski iz leta 1998 kot del Velikono?nega sporazuma, je skup??ina Severne Irske odgovorna za vrsto zadev v zvezi z decentraliziranimi politikami, medtem ko so druga podro?ja rezervirana za britansko vlado. Severna Irska sodeluje z Republiko Irsko na nekaterih podro?jih in Sporazum je Republiki omogo?il, da ≫predstavi stali??a in predloge≪ z ≫odlo?nim prizadevanjem za re?evanje nesoglasij med vladama≪  ^[6] . Glavno mesto je Belfast .

Severna Irska je bila ustanovljena leta 1921, ko je bila Irska razdeljena po Zakonu o vladi Irske iz leta 1920. Za razliko od ju?ne Irske, ki je leta 1922 postala irska svobodna dr?ava, je bila ve?ina prebivalcev Severne Irske unionistov, ki so hoteli ostati v Zdru?enem kraljestvu ^[7] . Ve?ina jih je bilo protestantskih potomcev kolonistov iz Velike Britanije. Vendar so bile pomembne manj?ine, ve?inoma katoli?ani, nacionalisti, ki so ?eleli Zdru?eno Irsko, neodvisno od britanske vladavine. Danes se v prvi vrsti pojavljajo kot Britanci, slednji pa se v splo?nem vidijo kot Irci, medtem ko izrazito severnoirsko ali ulstersko identiteto uveljavljajo tako velika manj?ina katoli?anov in protestantov kot tudi mnogo tistih, ki niso verni. ^[8]

V ve?jem delu 20. stoletja, ko je nastala, je Severno Irsko zaznamovala diskriminacija in sovra?nost med tema dvema stranema v tem, kar je prvi minister Severne Irske David Trimble imenoval za ≫hladno hi?o≪ katolikov. V poznih 1960-ih so se konflikti med dr?avnimi silami in predvsem protestantskimi unionisti na eni strani in predvsem katoli?kimi nacionalisti na drugi strani pojavili v treh desetletjih nasilja, imenovanega ≫Te?ave≪ ( Trouble ), ki je zahtevalo ve? kot 3500 ?ivljenj in povzro?ilo ve? kot 50.000 ?rtev ^{[9] [10]} . Velikono?ni sporazum iz leta 1998 je bil pomemben korak v mirovnem procesu, vklju?no s predajo oro?ja, ?eprav sekta?tvo in verska segregacija ?e vedno ostajata glavni socialni problem, sporadi?no nasilje pa se je nadaljevalo.

Severna Irska je bila v preteklosti najbolj industrializirana regija Irske. Po upadanju zaradi politi?nih in dru?benih pretresov v ?asu Te?av se je njeno gospodarstvo od konca 1990-ih bistveno pove?alo. Za?etna rast je bila posledica ≫mirovne dividende≪ in povezav, ki so pove?ale trgovino z Republiko Irsko, ki ?e naprej mo?no nara??a s turizmom, nalo?bami in podjetji iz celega sveta. Brezposelnost v Severni Irski je dosegla najvi?jo vrednost leta 1986 na 17,2%, v juniju in avgustu 2014 pa se je zni?ala na 6,1% ^[11] , v primerjavi z Zdru?enim kraljestvom 6,2% ^[12] .

Ugledni umetniki in ?portniki iz Severne Irske so Van Morrison, Rory McIlroy, Joey Dunlop, Wayne McCullough in George Best. Nekateri ljudje iz Severne Irske se raje opredelijo kot Irci (npr. pesnik Seamus Heaney in igralec Liam Neeson), medtem ko se drugi raje opredelijo kot Britanci (npr. igralec Kenneth Branagh). Kulturne povezave med Severno Irsko, preostalo Irsko in preostalo Veliko Britanijo so zapletene, Severna Irska pa ima tako kulturo Irske kot kulturo Zdru?enega kraljestva. V mnogih ?portih je otok Irska en sam tim, pri ?emer je izjema nogometna zveza. Severna Irska tekmuje lo?eno na igrah Commonwealtha, ljudje iz Severne Irske pa lahko tekmujejo za Veliko Britanijo ali Irsko na olimpijskih igrah.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glavna ?lanka: Zgodovina Irske in Ulster .

Regija, ki je zdaj Severna Irska, je bila temelj irskega upora proti angle?kemu programu kolonializma v poznem 16. stoletju. Kraljestvo Irske pod nadzorom Anglije je leta 1542 razglasil angle?ki kralj Henrik VIII. , vendar je irski odpor naredil angle?ki nadzor nepopoln. Po irske. porazu v bitki pri Kinsaliju leta 1995 je gelska rimokatoli?ka aristokracija pobegnila v kontinentalno Evropo, in regija je bila podvr?ena velikim programom kolonializma s protestantskimi angle?kimi (predvsem anglikanskimi) in ?kotskimi (prete?no prezbiterijanskimi) naseljenci. Upor leta 1641, ko so se irski aristokrati uprli angle?ki vladi, je povzro?il pokol naseljencev v Ulstru v okviru vojne treh kraljestev med Anglijo, ?kotsko in Irsko, ki jo je spodbudila verska nestrpnost v vladi. Zmaga angle?kih sil v tej vojni in nadaljnje protestantske zmage v vojni dveh kraljev na Irskem proti koncu 17. stoletja je na Irskem utrdila anglikansko vladavino. Na Severnem Irskem so nekateri protestanti (anglikanski in prezbiterijanski) slavili zmago pri obleganju Derryja (1689) in v bitki pri reki Boyne (1690). ^{[13] [14]}

Po zmagi leta 1691 in v nasprotju s pogoji iz Limerick?ke pogodbe po tem, ko je pape? priznal Jakoba II. kot kralja Velike Britanije in Irske namesto Viljema III. Oranskega, je anglikanski vladajo?i razred na Irskem sprejel vrsto kazenskih zakonov. Njihova namera je bila, da materialno ogro?a katoli?ko skupnost in v manj?em obsegu tudi prezbiterijansko skupnost. V kontekstu odprte institucionalne diskriminacije se je v 18. stoletju skrivno pojavilo militantno dru?tvo v skupnosti v regiji in se v nasilnih napadih odzvalo na sekta?ke napetosti. Ti dogodki so se stopnjevali konec stoletja po dogodku, znanem kot bitka pri Diamondu, ko so nadvladali anglikanski in prezbiterijski Peep o'Day Boys nad katoli?kimi branilci in je vodilo k oblikovanju anglikanskega oran?nega reda. Upor leta 1798, ki ga je vodilo zdru?enje Zdru?enih Ircev iz Belfasta, in ga je navdihnila francoska revolucija , je posku?ala prekiniti ustavne vezi med Irsko in Veliko Britanijo ter zdru?iti irske ljudi vseh religij. Po tem si je vlada Kraljevine Velike Britanije prizadevala za zdru?itev dveh kraljestev, da bi ukinila sekta?tvo in izsilila odstranitev diskriminatornih zakonov (in prepre?iti ?irjenje francoskega sloga republikanizma na Irsko). Novo dr?avo, ustanovljeno leta 1801, Zdru?eno kraljestvo Velike Britanije in Irske, je upravljala ena sama vlada in parlament s sede?em v Londonu.

Med letoma 1717 in 1775 se je pribli?no 250 000 ljudi iz Ulstra izselilo v britanske severnoameri?ke kolonije ^[15] . Ocenjuje se, da v ZDA ?ivi ve? kot 27 milijonov ?kotsko-irskih Ameri?anov. ^[16]

Razdelitev Irske [ uredi | uredi kodo ]

Pravne reforme, ki so se za?ele v 19. stoletju, so ?e naprej odpravljale zakonsko diskriminacijo katolikov, progresivni programi pa so kmetom omogo?ali, da kupujejo zemlji??a od lastnikov zemlji??. Do konca stoletja je bila avtonomija Irske v Zdru?enem kraljestvu, znana kot Home Rule , zelo verjetna. Leta 1912 je po ve? desetletjih ovir lordske zbornice avtonomija postala skoraj gotovost. Med spopadom britanskega spodnjega in lordskega doma zaradi spornega prora?una, je bil sprejet Zakon o parlamentu ( Parliament Act 1911 ), ki je omogo?il preklic veta lordov. Veto v lordskega doma je bil glavno zagotovilo unionistom, da avtonomija ne bi bila sprejeta, ker je bila ve?ina ?lanov lordske zbornice unionistov. Kot odgovor na to so se nasprotniki avtonomije, od konservativnih in vodstvenih enot Unionisti?ne stranke, kot sta Bonar Law in odvetnik na vi?jem sodi??u v Dublinu, sir Edward Carson, borili proti unionistom na Irskem, in grozili z uporabo nasilja. Leta 1914 so tihotapili tiso?e pu?k in municije iz imperialne Nem?ije za uporabo prostovoljcev Ulstra (UVF), paravoja?ke organizacije, ki je nasprotovala izvajanju Home Rule .

Unionisti so bili na Irskem kot celoti v manj?ini, toda v severni pokrajini Ulster so bili zelo velika ve?ina v grofijah Antrim in Down, manj?a ve?ina v grofijah Armagh in Londonderry ter v znatni manj?ini v petih drugih grofijah Ulstra ^[17] . Te ?tiri grofije, pa tudi Fermanagh in Tyrone, bodo kasneje predstavljale Severno Irsko. Ve?ina preostalih 26 grofij, ki so kasneje postale Republika Irska, so bile ve?inoma nacionalisti?ne.

Med krizo Home Rule je potekala razprava o ≫za?asni≪ razdelitvi teh ?estih grofij od preostale Irske. Leta 1914 je Tretji zakon o avtonomiji ( Third Home Rule Bill ) prejel kraljevo soglasje kot zakon vlade Irske ( Government of Ireland Act 1914 ). Vendar pa je njegovo izvajanje za?asno prekinjeno pred za?etkom veljavnosti zaradi izbruha prve svetovne vojne in ker je bil predlog o spremembah za razdelitev Irske opu??en. Do konca vojne (med katero je leta 1916 potekala Velikono?na vstaja) je zakon ?tel za neprimeren. Javno mnenje med nacionalisti se je med vojno premaknilo od zahteve po avtonomiji na zahtevo za popolno neodvisnost. Leta 1919 je David Lloyd George predlagal nov zakon, ki ga je priznal kabinet Walter Long Committee na Irskem, ki bi s sprejetjem ugotovitev Irske konvencije iz leta 1917-18 (Lloyd George) iz Irske konvencije iz leta 1917-18 razdelil Irsko na dve obmo?ji: ?estindvajsetih grofij vodenih iz Dublina , ?est pa iz Belfasta . Vodenje teh dveh obmo?ij bi pokrival skupni lord namestnik Irske, ki bi imenoval obe vladi in irski svet, za kar je Lloyd George verjel, da bi se razvil v parlament vse Irske. ^[18]

Dogodki so prehiteli vlado. Na splo?nih volitvah leta 1918 je neodvisni Sinn Fein osvojil 73 od 105 parlamentarnih sede?ev na Irskem in enostransko ustanovil First Dail, izvensodni parlament na Irskem. Irska je bila razdeljena med Severno Irsko in Ju?no Irsko leta 1921 v skladu z zakonom Lloyda Georgea Government of Ireland Act 1920 med anglo-irsko vojno med irskimi republikanskimi in britanskimi silami. Vojna se je kon?ala 6. decembra 1921 s podpisom anglo-irske pogodbe, ki je ustvarila Irsko svobodno dr?avo. V skladu s pogodbo bi Severna Irska postala del Svobodne dr?ave, razen ?e se bi vlada odlo?ila, da bo predstavila naslov kralju, a se je v praksi delitev ohranila. ^[19]

Severna Irska [ uredi | uredi kodo ]

Kot je bilo pri?akovano je parlament Severne Irske 7. decembra 1922 (dan po ustanovitvi Irske svobodne dr?ave) odlo?il, da uveljavlja svojo pravico, da se odre?e svobodi in po?lje naslov kralju Juriju V. . ^[20] . Besedilo je bilo naslednje:

Milostljivi vladar, mi, va?emu veli?anstvu najvdanej?i in najzvestej?i podaniki, senatorji in poslanci Severne Irske, zbrani v parlamentu, ko smo izvedeli za sprejetje zakona o ustavi Irske svobodne dr?ave iz leta 1922, ki je akt parlamenta za ratifikacijo ?lenov Sporazuma o pogodbi med Veliko Britanijo in Irsko, s tem skromnim pismom prosimo va?e veli?anstvo, naj pristojnosti parlamenta in vlade Irske svobodne dr?ave ne veljajo ve? za Severno Irsko.

Kmalu zatem je bila ustanovljena mejna komisija za odlo?anje o teritorialnih mejah med Irsko svobodno dr?avo in Severno Irsko. Zaradi izbruha dr?avljanske vojne v Svobodni dr?avi je bilo delo komisije odlo?eno do leta 1925. Voditelji v Dublinu so pri?akovali znatno zmanj?anje ozemlja Severne Irske in nacionalna obmo?ja, ki bi se preselila v Svobodno dr?avo. Vendar je bilo v poro?ilu komisije priporo?eno, da je treba nekatere manj?e dele ozemlja odstopiti Severni Irski in da je treba manj?e dele ozemlja odstopiti svobodni dr?avi Irski. Da bi prepre?ili prepir je bilo to poro?ilo odpravljeno, v zameno za oprostitev obveznosti Svobodne dr?ave do javnega dolga Zdru?enega kraljestva in razpustitev Irskega sveta (ki ga je zahtevala vlada Severne Irske), in je bila prvotna meja ?estih grofij sprejeta brez sprememb.

Junija 1940, da bi spodbudil nevtralno Irsko dr?avo, naj se pridru?i zaveznicam , je britanski premier Winston Churchill naznanil ministrskemu predsedniku Eamonu de Valerii, da si Zdru?eno kraljestvo prizadeva za irsko enotnost, vendar so verjeli, da Churchill tega ni mogel oznaniti in de Valera je ponudbo zavrnil ^[21] . Britanci niso obvestili vlade Severne Irske da so to ponudili dublinski vladi in zavrnitev De Valere ni bila objavljena do leta 1970.

Irski zakon iz leta 1949 je dal prvo pravno podlago, da regija ne bi prenehala biti del Zdru?enega kraljestva brez privolitve parlamenta Severne Irske.

Te?ave [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Te?ave ? Severnoirski spor .

Te?ave , ki so se za?ele v poznih 1960-ih so predstavljale pribli?no trideset let ponavljajo?ih se dejanj intenzivnega nasilja, v katerih je umrlo 3254 ljudi in bilo ve? kot 50.000 ?rtev. Od leta 1969 do 2003 je bilo ve? kot 36.900 incidentov s streljanjem in ve? kot 16.200 bombnih napadov ali poskusov bombnih napadov, povezanih s Te?avami ^[22] . Spor je povzro?il sporni status Severne Irske v Zdru?enem kraljestvu in diskriminacija irske nacionalisti?ne manj?ine s strani prevladujo?e unionisti?ne ve?ine. [42] Od leta 1967 do 1972 se je Zdru?enje za dr?avljanske pravice Severne Irske ( Northern Ireland Civil Rights Association - NICRA), ki se je zgledovalo na ameri?ko gibanje za dr?avljanske pravice, vodilo kampanjo civilnega odpora proti katoli?ki diskriminaciji pri stanovanjski, zaposlitveni politiki ter politi?nih in volilnih postopkih. Volilna pravica za volitve v lokalni upravi je vklju?evala le pla?nike davkov in njihove zakonce ter tako izklju?ila ve? kot ?etrtino volivcev. Ve?ina teh so bili brezposelni volivci protestanti, katoli?anov pa je bilo ?e ve?, saj so bili revnej?i in ve? odraslih je ?e vedno ?ivelo v dru?inskem domu. ^[23]

Kampanja NICRE, ki jo mnogi unionisti vidijo kot irsko republikansko fronto in nasilni odziv na to, se je izkazal kot predhodnica bolj nasilnega obdobja ^[24] . ?e leta 1969 so se za?eli oboro?eni pohodi paravoja?kih skupin, vklju?no z ob?asnimi pohodi IRE leta 1969-1997, ki so bili namenjeni koncu britanske vladavine na Severnem Irskem in ustanovitvi Zdru?ene Irske ter prostovoljci Ulstra, sile ustanovljene leta 1966 kot odziv na zaznano erozijo obeh, britanske in unionisti?ne dominacije v Severni Irski. V nasilju so sodelovali tudi dr?avne varnostne sile - britanska vojska in policija ( Royal Ulster Constabulary ). Stali??e britanske vlade je bilo, da so bile njene sile v konfliktu nevtralne, posku?ale vzdr?evati zakon in red na Severnem Irskem ter pravico ljudi Severne Irske do demokrati?ne samoodlo?be. Republikanci so dr?avne sile ?teli kot borce v konfliktu, kar ka?e na dogovarjanje med dr?avnimi silami in zvestimi pripadniki paravoja?kih enot kot dokaz tega. Preiskava ≫Ballast≪ policijskega varuha ?lovekovih pravic je potrdila, da so britanske sile in zlasti RUC sodelovale s paravoja?kimi unionisti, vpleteni v umor in ovirale potek sojenja, ko so bile te trditve preu?ene ^[25] , ?eprav je obseg tak?nega dogovarjanja ?e vedno zelo sporen.

Zaradi poslab?anja varnostnih razmer je bila avtonomna regionalna vlada Severne Irske leta 1972 za?asno ukinjena. Poleg nasilja je med glavnimi politi?nimi strankami, vklju?no s tistimi, ki so obsodile nasilje, pri?lo do politi?nega zastoja nad prihodnjim statusom Severne Irske in oblike vladanja. Leta 1973 je Severna Irska izvedla referendum , da bi ugotovila ali bi morala ostati v Zdru?enem kraljestvu ali biti del zdru?ene Irske. Glasovanje je bilo mo?no naklonjeno (98,9%) ohranitve statusa quo . Pribli?no 57,5% vseh volivcev je glasovalo za podporo, vendar je le 1% katolikov glasovalo po bojkotu, ki ga je organizirala Socialdemokratska in laburisti?na stranka (SDLP). ^[26]

Mirovni proces [ uredi | uredi kodo ]

Te?ave so bile spremenjene v mirovni proces, ki je vklju?eval izjavo o prekinitvi ognja ve?ine paravoja?kih organizacij ter popolno razoro?itev, reformo policije in ustrezen umik voja?kih enot s cest in z ob?utljive meje na ju?nem Armaghu in Fermanaghu, kot so se dogovorili podpisniki sporazuma iz Belfasta (splo?no znani kot "Velikono?ni sporazum"). To je ponovno poudarilo dolgoletno britansko stali??e, ki ga irske vlade ?e nikoli prej niso potrdile, da bo Severna Irska ostala v Zdru?enem kraljestvu, dokler ve?ina volivcev na Severnem Irskem ne bo glasovala druga?e. Irska ustava je bila leta 1999 spremenjena, da bi ≫irski narod≪ dobil suverenost na celotnem otoku (v ?lenu 2). ^[27]

Nova 2. in 3. ?len, ki sta bila dodana ustavi za nadomestitev prej?njih ?lenov, implicitno priznavata, da se status Severne Irske in njeni odnosi v preostalem Zdru?enem kraljestvu in Republiki Irski spremenijo le s sporazumom ve?ine volivcev v vsaki sodni oblasti. Ta vidik je bil osrednjega pomena tudi za Velikono?ni sporazum, ki je bil podpisan leta 1998 in ratificiran z referendumi, ki so potekali isto?asno v Severni Irski in Republiki Irski. Hkrati je britanska vlada prvi? v okviru prihodnje perspektive priznala tako imenovano ≫Irsko razse?nost≪: na?elo, da imajo ljudje Irskega otoka kot celote pravico, brez kakr?nega koli zunanjega vme?avanja re?iti vpra?anja med severom in jugom z medsebojnim soglasjem≪. Slednja izjava je bila klju?na za pridobitev podpore nacionalistov za dogovor. Ustanovila je decentralizirano vlado za delitev oblasti na Severnem Irskem, ki mora biti sestavljena iz unionisti?nih in nacionalisti?nih strank. Te institucije je britanska vlada za?asno ukinila leta 2002 po obto?bah policijske slu?be Severne Irske (PSNI) o vohunjenju ljudi, ki delajo za Sinn Fein v skup??ini (Stormontgate). Zadevni primer proti obto?encu Sinn Fein se je zru?il. ^{[28] [29]}

IRA je 28. julija 2005 razglasila konec svojih pohodov in se razoro?ila. To zadnje dejanje je bilo izvedeno v skladu z Velikono?nim sporazumom iz leta 1998 in ob prisotnosti neodvisne mednarodne komisije za razgradnjo in dveh zunanjih cerkvenih pri?. Mnogi unionisti pa ostajajo skepti?ni. Mednarodna komisija je kasneje potrdila, da so se glavne lojalisti?ne paravoja?ke skupine, UDA, UVF in Red Hand Commando razoro?ile, pri?a je bil nekdanji nad?kof in nekdanji vrhovni javni uslu?benec. ^[30]

Politiki, izvoljeni v skup??ino na volitvah leta 2003, so se zbrali 15. maja 2006 v skladu z Zakonom o Severni Irski 2006, da bi izvolili prvega ministra in njegovega namestnika za Severno Irsko ter ?lane (pred 25. novembrom 2006) kot prvi korak k obnovi decentralizirane vlade.

Po volitvah 7. marca 2007 se je prenesena vlada vrnila 8. maja 2007 z vodjo Demokratske unionisti?ne stranke (DUP) Iana Paisleyja in namestnika vodje Sinn Feina Martina McGuinnessa, ki sta prevzela funkcijo prvega ministra in namestnika prvega ministra. Vlada Zdru?enega kraljestva je v Beli knjigi o Brexitu ponovila svojo zavezanost k Velikono?nemu sporazumu. Kar zadeva status Severne Irske pravijo, da je ≫o?itna prednostna naloga vlade Zdru?enega kraljestva ohraniti trenutni ustavni polo?aj Severne Irske: kot del Zdru?enega kraljestva, vendar s tesnimi povezavami z Irsko≪  ^[31]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Severna Irska je bila ve?ji del zadnje ledene dobe prekrita z ledeno plo??o kot tudi v ?tevilnih prej?njih primerih, katerih zapu??ina je razvidna iz obse?nega pokrova drumlinov v grofijah Fermanagh, Armagh, Antrim in zlasti Down.

Osrednji del predstavlja jezero Lough Neagh, ki je s 391 km² najve?je sladkovodno jezero na Irskem otoku in na Britanskem oto?ju . Drugi obse?en jezerski sistem je Spodnji in Zgornji Lough Erne v Fermanaghu. Najve?ji otok Severne Irske je Rathlin, ob severni obali Antrima. Strangford Lough je najve?ji zaliv na britanskih otokih, ki pokriva 150 km².

V Sperrinskih gorah (podalj?ek kaledonskega gorstva) so obse?na vi?avja z znatnimi zlatimi usedlinami, granitno pogorje Morne in bazaltna Antrimska planota ter manj?a obmo?ja v ju?nem Armaghu in ob meji Fermanagh-Tyrone. Noben od gri?ev ni posebej visok, Slieve Donard v dramati?nih Mourne dose?e 850 metrov, kar je najvi?ja to?ka na Severnem Irskem. Najpomembnej?i vrh v Belfastu je Cavehill.

Vulkanska dejavnost, ki je ustvarila Antrimsko planoto, je oblikovala srhljive geometrijske stebre - Velikanova pot ( Giant's Causeway ) na severni obali Antrima. Tudi v severnem Antrimu so most Carrick-a-Rede, tempelj Mussenden in Antrimske doline ( glens )

Spodnja in zgornja reka Bann, reka Foyle in reka Blackwater oblikujejo obse?ne rodovitne ni?ine, z odli?no obdelovalno zemljo, ki jo najdemo tudi na severu in vzhodu Downa, ?eprav je ve?ina hribovite dr?ave marginalna in primerna predvsem za ?ivinorejo .

V dolini reke Lagan le?i Belfast , katerega metropolitansko obmo?je vklju?uje ve? kot tretjino prebivalstva Severne Irske, s te?ko urbanizacijo in industrializacijo vzdol? Laganske doline in obeh obal jezera Belfast Lough.

Celotna Severna Irska ima zmerno morsko podnebje , precej bolj mokro na zahodu kot na vzhodu, ?eprav oblaki pokrivajo vso regijo. Vreme je nepredvidljivo v vseh letnih ?asih in ?eprav so letni ?asi razli?ni, so precej manj izraziti kot v notranji Evropi ali na vzhodni obali Severne Amerike. Povpre?na dnevna maksimalna vrednost v Belfastu je 6,5 °C januarja in 17,5 °C v juliju. Najvi?ja temperatura je bila pri Knockarevanu blizu kraja Garrison, grofija Fermanagh 30. junija 1976 in v Belfastu 12. julija 1983. 30.8 °C. Najni?ja temperatura je bila v Castledergu, grofija Tyrone 23. decembra 2010, -18,7 °C. ^[32]

Grofije [ uredi | uredi kodo ]

Severna Irska je sestavljena iz ?estih zgodovinskih grofij: Antrim, Armagh, Down, Fermanagh, Londonderry ^[33] , Tyrone.

Te grofije se ne uporabljajo ve? za namene lokalne uprave; namesto tega obstaja enajst okro?ij Severne Irske, ki imajo razli?ne geografske razse?nosti. Ustvarjena so bila leta 2015 in so nadomestila ?estindvajset prej?njih okro?ij. ^[34]

?eprav se grofije ve? ne uporabljajo za lokalne vladne namene, ostajajo priljubljena sredstva za opisovanje krajev. Uradno se uporabljajo, ko zaprosijo za irski potni list, ki zahteva, da navedete grofijo svojega rojstva. Ime te grofije se nato pojavi v irskem in angle?kem jeziku na strani s podatki o potnem listu, v nasprotju z mestom rojstva v potnem listu Zdru?enega kraljestva. Gelsko atletsko dru?tvo ?e vedno uporablja grofije kot glavno sredstvo za organizacijo in reprezentativne ekipe v GAA grofiji. Prvotni sistem registrskih ?tevilk avtomobilov, ki v veliki meri temelji na grofijah ?e vedno ostaja v uporabi. Leta 2000 je bil telefonski sistem ?tevil?enja prestrukturiran v 8-mestno shemo z (razen v Belfastu) prvo ?tevilko, ki odra?a grofijo.

Meje grofij se ?e vedno pojavljajo na geodetskih kartah Severne Irske in Phillips Street Atlases, med drugim. Z njihovim upadanjem v uradni rabi pogosto pride do zmede okoli?kih mest, ki le?ijo blizu meja grofij, kot sta Belfast in Lisburn, ki sta razdeljena med grofiji Down in Antrim (ve?ina obeh mest je v Antrimu).

Marca 2018 je The Sunday Times objavil svoj seznam najbolj?ih mest za ?ivljenje v Veliki Britaniji, vklju?no z naslednjimi kraji na Severnem Irskem: Ballyhackamore blizu Belfasta (splo?no najbolje za Severno Irsko), Holywood, grofija Down, Newcastle, grofija Down, Portrush, grofija Antrim, Strangford, grofija Down. ^[35]

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Severna Irska je tradicionalno imela industrijsko gospodarstvo, predvsem ladjedelni?tvo, proizvodnji vrvi in tekstila, vendar je ve?ino te?ke industrije nadomestila servisna dejavnost, predvsem javni sektor.

Sedemdeset odstotkov prihodkov gospodarstva prihaja iz storitvenega sektorja. Poleg javnega sektorja je ?e en pomemben storitveni sektor turizem, ki je v letu 2004 narasel na ve? kot 1% prihodkov gospodarstva. Turizem je od konca Te?av pomemben dejavnik rasti. Klju?ne turisti?ne znamenitosti so zgodovinska mesta Derry , Belfast in Armagh in ?tevilni gradovi na Severnem Irskem. V zadnjem ?asu je gospodarstvo imelo koristi od velikih nalo?b mnogih velikih ve?nacionalnih korporacij v visokotehnolo?ko industrijo. Ve?ino podjetij privla?ijo dr?avne subvencije in kvalificirana delovna sila.

Lokalno gospodarstvo se je v ?asu velike recesije zmanj?alo. V odgovor na to je skup??ina Severne Irske poslala trgovinske misije v tujino.

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalstvo Severne Irske vsako leto od leta 1978 zvi?uje. Po ?tetju leta 2011 je bilo 1,8 milijona prebivalcev in se je v zadnjem desetletju pove?alo za 7,5% [99] iz skoraj 1,7 milijona leta 2001. To predstavlja le malo manj kot 3% prebivalstva Zdru?enega kraljestva in nekaj ve? kot 28% prebivalstva otoka Irske.

Prebivalstvo Severne Irske je skoraj povsem belo (98,2%). Leta 2011 je bilo na Severnem Irskem rojenih 88,8% ljudi, od tega 4,5% rojenih v Veliki Britaniji in 2,9% rojenih v Republiki Irski. 4,3% se je rodilo drugje. Ve?ina jih je iz Vzhodne Evrope, Litve in Latvije. Najve?ji ne-beli etni?ni skupini sta bili kitajska (6.300) in indijska (6.200). ?rni ljudje razli?nega izvora so predstavljali 0,2% prebivalstva leta 2011 in ljudje z me?ano etni?no pripadnostjo 0,2%. ^[3]

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Na popisu leta 2011 je bilo 41,5% prebivalstva opredeljeno kot protestantsko / nerimskokatoli?ko kr??ansko, najve?ja od teh pa so bile Prezbiterijanska cerkev (19%), Irska cerkev (14%) in Metodisti?na cerkev (3%); 41% kot rimskokatoli?ki in 0,8% kot ne-kr??anski, medtem ko jih je 17% identificiralo brez vere ali ni navedlo. Kar zadeva skupnost 48% prebivalstva prihaja iz protestantskega ozadja, 45% iz katoli?kega, 0,9% iz nekr??anskega ozadja in 5,6% iz nereligioznih okolij.

Jeziki [ uredi | uredi kodo ]

Angle?ko govorijo kot prvi jezik skoraj vsi prebivalci Severne Irske. To je de facto uradni jezik in zakon o pravosodju (jezik) (Irska) iz leta 1737 prepoveduje uporabo jezikov, ki niso angle?ki, v sodnih postopkih.

V skladu z velikono?nim sporazumom sta ir??ina in ulstrska ?kot??ina (ulstrsko nare?je ?kotskega jezika, v?asih znano tudi kot ullans ) priznani kot ≫del kulturnega bogastva Severne Irske≪ . ^[38] . Dve telesi na celotnem otoku sta bili ustanovljeni v skladu s sporazumom: Foras na Gaeilge, ki promovirata irski jezik in Agencija Ulster Scots, ki promovira nare?je in kulturo Ulstrskih ?kotov. Delujejo lo?eno pod pokroviteljstvom North/South Language Body, ki poro?a ministrskemu svetu.

Britanska vlada je leta 2001 ratificirala Evropsko listino o regionalnih ali manj?inskih jezikih. Ir??ina (na Severnem Irskem) je bila dolo?ena v delu III Listine z vrsto posebnih zavez v zvezi z izobra?evanjem, prevajanjem statutov, sodelovanjem z javnimi oblastmi, uporabo vpisnih imen, dostopom do medijev, podporo kulturnim dejavnostim in drugimi zadevami. Ni?ja raven priznanja je bila dodeljena ulstrski ?kot??ini v skladu z delom II Listine. ^[39]

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Severna Irska ima tako kulturo Irske kot kulturo Zdru?enega kraljestva. Katoliki se ve?inoma identificirajo z irsko kulturo, protestanti bolj z britansko kulturo.

Parade so pomembna zna?ilnost severnoirske dru?be ^[40] , bolj kot v ostali Irski ali v Veliki Britaniji. Ve?ino vzdr?ujejo protestantske bratov??ine, kot sta red Oran?evcev in Ulstrski unionisti. Vsako poletje, med "mar?evsko sezono", imajo te skupine na stotine parad, ulice so prekrite z britanskimi zastavami, prapori in posebej izdelanimi loki ter velikim ognjemetom. ^[41] Najve?je parade potekajo 12. julija (The Twelfth). V tem ?asu so pogoste napetosti v bli?ini katoli?kih sosesk, kar v?asih vodi v nasilje [134].

Od konca Te?av je Severna Irska pri?a nara??ajo?emu ?tevilu turistov. Zanimivosti vklju?ujejo kulturne festivale, glasbene in umetni?ke tradicije, pode?elje in geografske znamenitosti, pube, gostoljubnost in ?port (?e posebej golf in ribolov). Od leta 1987 so pubi lahko odprti ob nedeljah, kljub temu, da so nekateri temu nasprotovali.

Ulstrski cikel je eden od ?tirih velikih ciklov irske mitologije, je telo srednjeve?kih irskih herojskih legend in sag tradicionalnih junakov Ulaida v dana?njem vzhodnem Ulstru in severnem Leinstru, zlasti okro?jih Armagh, Down in Louth in izvira okoli ali pred 1. stoletjem. Cikel se osredoto?a na vladavino Conchobar mac Nessa, za katero pravijo, da je bil kralj Ulstra okrog 1. stoletja. Od Emaina Mache (sedaj Fortuna Navan pri Armaghu) je vladal, in imel ostro rivalstvo s kraljico Medbom in kraljem Ailillom iz Connachta in njihovim zaveznikom Fergusom mac Roich, nekdanjim kraljem Ulstra. Najpomembnej?i junak cikla je Conchobarjev ne?ak Cuchulainn.

Simboli [ uredi | uredi kodo ]

Severna Irska sestavlja skupek skupnosti, katerih nacionalne pripadnosti so na nekaterih obmo?jih zastopane z razli?nimi zgodovinskimi zastavami. Na nekaterih obmo?jih so tudi nekateri kraji obarvani rde?e-belo-modro ali zeleno-belo-oran?no, odvisno od tega, ali lokalni ljudje izra?ajo unionisti?ne ali nacionalisti?ne / republikanske simpatije. ^[43]

Uradna zastava je dr?avna, ki ima suverenost nad ozemljem, torej zastava Unije ^[44] . Nekdanja severnoIrska zastava, znana tudi kot ≫Ulster Banner≪ ali ≫Red Hand Flag≪, je prapor, ki izhaja iz grba vlade Severne Irske do leta 1972. Od leta 1972 nima uradnega statusa. Uporabljajo jo izklju?no unionisti. Politika o zastavah Zdru?enega kraljestva navaja, da na Severnem Irskem ≫zastava Ulstra in kri? svetega Patricka nimata uradnega statusa in v skladu s pravili o zastavah ne smeta viseti na vladnih stavbah.≪

Dr?avna himna Zdru?enega kraljestva "Bog obvaruj kralja" se pogosto igra na dr?avnih dogodkih na Severnem Irskem. Na igrah Commonwealtha in nekaterih drugih ?portnih dogodkih ekipa Severne Irske uporablja zastavo Ulstra kot svojo zastavo, ne glede na pomanjkanje uradnega statusa in Londonderry Air (ponavadi na besedilu kot Danny Boy), ki prav tako nima uradnega statusa, kot svojo nacionalno himno. Nacionalna nogometna ekipa uporablja tudi ulstrsko zastavo kot svojo zastavo, vendar kot svojo himno uporablja "Bog obvaruj kralja". Mednarodne tekme Gaelic Athletic Association odpre nacionalna himna Republike Irske, Amhran na bhFiann (Voja?ka pesem), ki jo uporablja tudi ve?ina drugih ?portnih organizacij iz vse Irske. Od leta 1995 je irska ragbi ekipa unionistov uporabljala posebno naro?eno pesem ≫Irski poziv≪ ( Ireland's Call ) kot himno skupine. Irsko himno se igra tudi na doma?ih tekmah v Dublinu, kot himna dr?ave gostiteljice.

Severnoirski murali so postali znana zna?ilnost Severne Irske, ki prikazujejo pretekle in sedanje dogodke ter dokumentirajo mir in kulturno raznolikost. Skoraj 2000 jih je bilo dokumentiranih na Severnem Irskem od sedemdesetih let.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Jonathan Bardon, A History of Ulster (Blackstaff Press, Belfast, 1992), ISBN 0-85640-476-4
• Brian E. Barton, The Government of Northern Ireland, 1920?1923 (Athol Books, 1980)
• Paul Bew, Peter Gibbon and Henry Patterson The State in Northern Ireland, 1921?72: Political Forces and Social Classes, Manchester (Manchester University Press, 1979)
• Tony Geraghty (2000). The Irish War. Johns Hopkins University Press. ISBN 0-8018-7117-4 .
• Robert Kee, The Green Flag: A History of Irish Nationalism (Penguin, 1972?2000), ISBN 0-14-029165-2
• Osborne Morton, Marine Algae of Northern Ireland (Ulster Museum, Belfast, 1994), ISBN 0-900761-28-8
• Henry Patterson, Ireland Since 1939: The Persistence of Conflict (Penguin, 2006), ISBN 978-1-84488-104-8
• P. Hackney (ed.) Stewart's and Corry's Flora of the North-east of Ireland 3rd edn. (Institute of Irish Studies, Queen's University of Belfast, 1992), ISBN 0-85389-446-9 (HB)

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Northern Ireland Executive (Northern Ireland devolved government)
• Northern Ireland Office (UK central government)
• Discover Northern Ireland (Northern Ireland Tourist Board)