Gibraltar
Zastava Grb
Geslo:  Nulli Expugnabilis Hosti    ( latinsko ) ≫Noben sovra?nik ga ni osvojil≪ 1
Himna:  ≫ Himna Gibraltarja ≪   ≫ Bog obvaruj kralja ≪
Glavno mesto	Gibraltar 36°8′N, 5°21′W
Uradni jeziki	angle??ina
Vlada	britansko ?ezmorsko ozemlje
?  kralj :	Karel III.
?  guverner :	Sir David Steel
?  glavni minister :	Fabian Picardo
dogodek  datum
? Osvojen	4. avgust 1704
? Prepu??en	1713 ( Pogodba iz Utrechta )
?  Narodni dan	10. septembra
? Dan ustave	29. januarja
Povr?ina
? skupaj	6,5 km 2 ( 229. )
? voda (%)	0 %
Prebivalstvo
? ocena 2012	32.194 ( 220. )
? gostota	5000/km 2 ( 5. )
BDP  (ocena 2000)
? skupaj ( PKM )	769 milijonov USD ( 197. )
? na preb. (PKM)	27.900 USD ( n/a )
HDI   (n/a)	n/a  ·  n/a
Valuta	gibraltarski funt 2 ( GIP )
?asovni pas	UTC  +1 ( CET )
?  poletni	UTC  +2 ( CEST )
Klicna koda	+350 3
Internetna domena	.gi
(angle?ko) National Symbols of Gibraltar Fiksiran s funtom ?terlingom . Kovance in bankovce izdaja gibraltarska vlada. Pred 10. februarjem 2007 je bila klicna koda iz ?panije 9567.

Gibraltar je ?ezmorsko ozemlje Zdru?enega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske . Le?i v jugozahodni Evropi na skrajnem ju?nem koncu Iberskega polotoka in ima velik strate?ki pomen, saj Gibraltarska o?ina povezuje Severno atlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko .

Gibraltar le?i na severni strani Gibraltarske o?ine , to je na mestu, kjer se Evropa najbolj pribli?a Afriki .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

V antiki je bil Gibraltar eden od t. i. Herkulovih stebrov ; po takratnem pojmovanju sveta se je tam kon?ala Zemlja .

Leta 711 so Gibraltar osvojili muslimanski Arabci in Berberi . Ime Gibraltar izvira iz D?ebel al-Tarik - Tarikova gora . Poimenovan je po Tariku ibn Sijadu , mavrskemu vojskovodji, ki je spoznal strate?ki pomen Gibraltarja in ukazal, da se tam postavi trdnjava . Muslimani so imeli Gibraltar v lasti do rekonkviste (1462). Od leta 1309 do 1333 je bil prvi? v kastiljski lasti.

4. avgusta 1704 so Gibraltar osvojili Britanci med ?pansko nasledstveno vojno . Pri tem napadu so presenetili ?pance , ker niso napadli ob jutranji zori (kot je bilo obi?ajno), ampak med popoldanskim po?itkom ( siesta ). Leta 1730 je bil z mirovnim sporazumom v Utrechtu formalno priznan Britaniji in je od leta 1730 kronska kolonija .

V koloniji ?ivi okoli 28.800 prebivalcev. ?e dolgo prihaja do napetosti med Zdru?enim kraljestvom in ?panijo , ki ?eli pridobiti Gibraltar za svojo dr?avo. Meja med Gibraltarjem in ?panijo je bila od 1969 do 1985 zaprta.

Pri referendumu 7. novembra 2002 (udele?ba je bila 90-odstotna) je 99 % udele?encev glasovalo za ohranitev statusa in le 187 volivcev je bilo za deljeno suverenost .

Gibraltarska o?ina, ki povezuje Atlantik in Sredozemsko morje ima velik strate?ki pomen za oboro?ene sile , zato ima Zdru?eno kraljestvo v Gibraltarju opori??e vojne mornarice .

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je eno najgosteje naseljenih ozemelj na svetu, saj je imel ob ?tetju leta 2012 32.194 prebivalcev ^[1] , kar ustreza pribli?no 4.959 prebivalca na kvadratni kilometer.

Prebivalci so me?anica narodov, ki so se priselili v zadnjih tristotih letih.

Izvor priimkov v volilnem imeniku v odstotkih je: britanski (27 %), ?panski (26 %, ve?inoma andaluzijski, a tudi pribli?no 2 % menorskih), genove?ki in drugi italijanski (15 %), portugalski (15 %) in malte?ki ( 8 %). Obstaja tudi majhna (manj kot 1 %) populacija drugih skupin, kot so Maro?ani, Francozi, Avstrijci, Kitajci, Japonci, Poljaki in Danski. ^[2]

Migracija iz ?panije in ?ezmejne poroke so bile stalnica do Francove blokade ?panskih meja z Gibraltarjem. Franco je s tem odrezal mnoge prebivalce od svojih sorodnikov v ?paniji. ?panska socialisti?na vlada je 10 let po Francovi smrti ponovno odprla meje.

Uradni jezik Gibraltarja je angle??ina , uporabljajo ga vlada in ?ole. Ve?ina doma?inov je dvojezi?nih, govorijo tudi ?pansko . Vendar pa zaradi raznolike me?anice etni?nih skupin, ki tam prebivajo, na skali govorijo tudi druge jezike. Maro?ka skupnost govori berbersko in arabsko , indijska pa hindi in sindhi. Nekatere dru?ine malte?kega rodu govorijo malte??ino. ^[3]

Gibraltarci se pogosto pogovarjajo v Llanitu (izgovarja se [?a?nito]), doma?i jezik, zna?ilen za Gibraltar. Temelji na andaluzijski ?pan??ini z mo?no me?anico britanske angle??ine in elementov iz jezikov, kot so malte??ina, portugal??ina, genove?ka italijan??ina in Haketia (judovsko-?pansko nare?je). Llanito pogosto vklju?uje tudi prehod na kodo v angle??ino in ?pan??ino.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Pokrajina in narava [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltarsko ozemlje pokriva 6,7 ??kvadratnih kilometrov in ima 1,2 kilometra kopenske meje s ?panijo. Mesto La Linea de la Concepcion, ob?ina province Cadiz , le?i na ?panski strani meje. ?pansko zaledje tvori comarca - okro?je Campo de Gibraltar (dobesedno 'pode?elje Gibraltarja'). Dol?ina obale je 12 kilometrov. Obstajata dve obali ( Sides ) Gibraltarja: vzhodna stran, ki vsebuje naselji Sandy Bay in Katalonski zaliv in Westside, kjer ?ivi velika ve?ina prebivalstva. Gibraltar nima upravne delitve, je pa razdeljen na sedem glavnih stanovanjskih obmo?ij.

Gibraltar je, do nedavnega z zanemarljivimi naravnimi viri in malo naravnimi sladkovodnimi viri, omejenimi na naravne vodnjake na severu, za zbiranje de?evnice uporabljal velika betonska ali naravna vodna zajetja. Sve?o vodo iz vrtin danes dopolnjujeta dve napravi za razsoljevanje : obrat za reverzno osmozo, zgrajen v predoru znotraj kamnine in ve?stopenjska naprava za hitro destilacijo v Severnem Molu. ^[4]

Gibraltarski teren je sestavljen iz 426 metrov visoke Gibraltarske skale ^[5] iz jurskega apnenca in ozke obalne ni?ine, ki jo obdaja. Vsebuje ?tevilne ceste v predorih, ki jih ve?inoma ?e vedno upravlja vojska in so zaprte za ?ir?o javnost.

Povsod navzo?e opice , votlina s kapniki St. Michael's Cave in v skale izkopani obrambni polo?aji iz dobe obleganja 1779?1783 ( Siege Tunnels ) so glavne turisti?ne zanimivosti.

Mesto Gibraltar le?i na ozkem pasu na vzhodni strani, kjer je skala manj strma. Na ju?nem rtu ( Europa Point ) stoji svetilnik , zgrajen leta 1841.

Rastlinstvo in ?ivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Na skali raste ve? kot 500 razli?nih vrst cveto?ih rastlin. Gibraltar je edino mesto v Evropi, kjer v divjini raste gibraltarski grenik ( Iberis gibraltarica ); rastlina sicer izvira iz severne Afrike. Je simbol naravnega rezervata Upper Rock. Oljke in borovci so med najpogostej?imi rastlinami okoli skale.

Ve?ino zgornjega obmo?ja skale pokriva naravni rezervat, v katerem ?ivi okoli 230 berberskih makakov ( Macaca sylvanus ), znanih gibraltarskih opic. Zaradi opic imenujejo Gibraltarsko skalo tudi Opi?ja skala . To so edine divje opice v Evropi. ^[6] Ta vrsta, znanstveno znana kot Macaca sylvanus , je na Rde?em seznamu IUCN navedena kot ogro?ena in upada. Tri ?etrtine svetovne populacije ?ivi v gorah Srednjega Atlasa v Maroku . Nedavne genetske ?tudije in zgodovinski dokumenti ka?ejo na njihovo prisotnost na skali, preden so jo osvojili Britanci, morda ?e v ?asu islama. Legenda pripoveduje, da se bo britanska oblast v Gibraltarju kon?ala, ko bo zadnja opica zapustila skalo. Legenda naj bi imela osnovo v zgodbi iz ?asa obleganja v letih 1779?1783. Opice naj bi opozorile Angle?e pred no?nim napadom ?pancev in Francozov. Leta 1944 je bil britanski premier Winston Churchill tako zaskrbljen zaradi vse manj?ega ?tevila opic, da je kolonialnemu sekretarju poslal sporo?ilo, v katerem je zahteval, da se nekaj naredi glede razmer. ^[7]

Med drugimi sesalci, ki jih najdemo v Gibraltarju, so zajci, lisice in netopirji. V Gibraltarskem zalivu pogosto opazimo delfine in kite. Pogoste so ptice selivke in Gibraltar je dom edinih berberskih jerebic na evropski celini.

Leta 1991 je Graham Watson, gibraltarski evroposlanec, izpostavil bojazen naravovarstvenikov, da razvoj mest, turizem in invazivne rastlinske vrste ogro?ajo rastline Gibraltarja, pa tudi ptice in netopirje.

Politika [ uredi | uredi kodo ]

Odnos do Zdru?enega kraljestva [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je kronska kolonija Zdru?enega kraljestva. Ima lastno vlado , ki ima pristojnosti samouprave , razen podro?ij obrambe , zunanje politike in notranje varnosti , ki so v pristojnosti Zdru?enega kraljestva. Vodja dr?ave je angle?ki kralj, ki ga zastopa guverner . Guverner je tudi poveljnik oboro?enih sil in policije .

Politi?ni sistem [ uredi | uredi kodo ]

Prebivalci volijo 15 ?lanski parlament (House of Assembly), ki ga sestavljajo le poslanci dveh najmo?nej?ih strank . Zmagovalna stranka dobi osem poslanskih mest, stranka, ki je druga po rezultatu pa sedem. Tako ni nikdar potrebna koalicija . Guverner imenuje vodjo zmagovalne stranke za ministrskega predsednika. V vladi sta ?e finan?ni in pravosodni minister.

Vodilne stranke so za samoupravo Gibraltarja in so proti kakr?nim koli sporazumom s ?panijo.

Status v okviru Evropske unije [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je del Evropske unije . S stali??a EU so prebivalci Gibraltarja dr?avljani Zdru?enega kraljestva. Je pa nekaj izjem:

• Gibraltar ni del skupnega trga
• ne sodeluje v skupni kmetijski in ribolovni politiki
• ne uporabljajo se dolo?ila EU o davku na dodano vrednost

V letu 2003 so dobili prebivalci Gibraltarja volilno pravico za volitve v Evropski parlament . Gibraltar spada v volilno okro?je ju?ne Anglije, ki ima sedem poslancev.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Gibraltar je prometno povezan z Veliko Britanijo prek mednarodnega letali??a Gibraltar . Letalske dru?be Gibraltar povezujejo z letali??i v Londonu , Manchestru , Bristolu in Birminghamu . Letalski promet se odvija tudi z Marokom, do letali?? v Casablanci in Tangerju . S ?panijo je povezan prek cestne povezave.

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Gibraltarska o?ina, Posnetek: NASA
• 
  Mejni prehod med Gibraltarjem in ?panijo
• 
  Pogled s Skale na Gibraltar
• 
  Magot ( Macaca sylvanus )
• 
  Gibraltar iz La Linea de la Concepcion
• 
  "Najve?ja" atrakcija Gibraltarja

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gibraltar

• Obse?no poro?ilo o zgodovini Gibraltarja in njegovih opicah (nem?ko)