Pavel I.
Vladimir Borovikovski (1800): Pavel I.
Car vseh Rusov
Vladanje	17. november 1796 ? 23. marec 1801
Kronanje	5. april 1797
Predhodnik	Katarina II.
Naslednik	Aleksander I.
Rojstvo	20. september ( 1. oktober ) 1754 [1] [2] Sankt Peterburg [3]
Smrt	11. (23.) marec 1801 [2] [4] (46 let) ali 12. (24.) marec 1801 [4] [2] (46 let) Sankt Peterburg [3]
Pokop	Petropavlovska stolnica
Zakonec	Vilhelmina Luiza Hesse-Darmstadtska Zofija Doroteja Wurttember?ka
Potomci Podrobnost	Aleksander I. Ruski Konstantin Pavlovi?, veliki knez Aleksandra Pavlovna Ogrska Elena Pavlovna, velika vojvodinja Mecklenburg-Schwerina Marija Pavlovna, velika vojvodinja Saxe-Weimar-Eisenacha Katarina Pavlovna, kraljica Wurttemberga Olga Pavlovna, velika kneginja Ana Pavlovna, kraljica Nizozemske Nikolaj I. Ruski Mihael Pavlovi?, veliki knez
Imena Pavel Petrovi? Romanov
Rodbina	Holstein-Gottorp-Romanov
O?e	Peter III. Ruski
Mati	Katarina II. Ruska
Podpis

Pavel Petrovi? (rusko Павел Петрович ), ruski car , * 1. oktober (20. september, ruski koledar ) 1754 , Sankt Peterburg , Rusko carstvo , † 24. marec (12. marec) 1801 , Grad sv. Mihaela, Sankt Peterburg, Rusko carstvo

Pavel je bil ruski car od leta 1796 do nekaj dni pred smrtjo v letu 1801.

Mladost in ?as do zasedbe prestola [ uredi | uredi kodo ]

Pavel je bil sin velikega kneza Petra Fjodorovi?a, kasnej?ega carja Petra III. , in njegove ?ene Katarine Aleksejevne, kasnej?e carice Katarine II. (Peter III., je Pavla, druga?e kot ostale Katarinine otroke, priznal za svojega biolo?kega sina).

Pavla so takoj po rojstvu lo?ili od matere; rasel je na dvoru svoje stare tete cesarice Elizabete . Elizabeta je nekaj ?asa o njem razmi?ljala celo kot o svojem nasledniku, namesto Petra, nad katerim je bila razo?arana. Leto pred Elizabetino smrtjo je postal Pavlov vzgojitelj Katarinin zaupni svetovalec Nikita Ivanovi? Panin .

Pavel je bil z izbuljenimi, medlimi o?mi neprijetnega videza, bo?jasten, obraz pa so mu pa?ili pogosti tiki. Med njim in materjo nikdar ni bilo ljube?ega odnosa. Ko pa je Katarina po Petrovi smrti postala carica, mu je odrekla vsako pozornost in naklonjenost. Pavla je kmalu za?elo zanimati, kako da ima Katarina oblast, ki po vseh pravilih pripada njemu. Mrzil je mater in ?e bolj njenega ljubimca Grigorija Orlova ter idealiziral o?eta, ki se mu je ubit prikazoval v no?nih morah. ^[5]

Leta 1773 mu je Katarina na predlog pruskega kralja Friderika II. dolo?ila za ?eno nem?ko princeso Wilhelmino von Hessen Darmstadt, ki pa ji Pavel ni hotel nakloniti pozornosti. Na?la si je ljubimca, zanosila in po rojstvu mrtve deklice tudi sama umrla. Slabo leto po njeni smrti je Katarina Pavla poro?ila z lepo Sofijo Dorotheo von Wurttemberg (pravoslavno Marija Fjodorovna), ki je pokazala veliko ?eljo, da se v?ivi v novo okolje, se nau?i rusko in postane Pavlova dobra ?ena. Sedaj je posku?ala Katarina napraviti iz Pavla vladarja, a bilo je mnogo prepozno. Zanimalo ga je samo urjenje njegovih vojakov, pri ?emer je ?e prekosil svojega o?eta. Koncem leta 1777 je Marija Fjodorovna rodila sina Aleksandra . Bil je mo?an in bister. Katarina je prevzela njegovo vzgojo in v njem ?e videla svojega naslednika. Leto kasneje se je rodil sin Konstantin, ki pa je bil slaboten.

Leta 1783 je Katarina dolo?ila Pavlu in Mariji za bivanje posestvo Gat?ina , kjer je Pavel, odmaknjen od osrednjih dogajanj v Petrogradu, vzdr?eval svoj mali dvor, se ukvarjal z vodenjem posestva in uril na pruski na?in svoje privatno vojsko v pruskih uniformah. Obdajal se je z ljudmi z roba ruske dru?be. Mrzil je sinova, ki sta ?ivela pri babici in jo obo?evala. Aleksander je zrasel v visokega atletskega mladeni?a.

Koncem leta 1796 je Katarina za?utila, da se njeno ?ivljenje izteka. Na svoj god, 24. (13.) novembra, je nameravala objaviti dokument, s katerim bi prepustila prestol vnuku Aleksandru, toda 16. (5.) novembra je do?ivela mo?gansko kap. Vsi so vedeli za pripravljeni dokument, Aleksander bi ga moral le objaviti in bi postal car. Toda Aleksander tega ni storil. Pavel, sprva neodlo?en, je naslednji dan vendarle pri?el v Zimski dvorec . Vsi so se mu klanjali kot carju, tudi sinova Aleksander in Konstantin. Pavlu je postalo jasno, da so ga sprejeli kot carja. Na?el je pripravljeni dokument in ga se?gal. Carica je ?e isti dan umrla in Pavel je pri dvain?tiridesetih postal car Rusije. ^[6]

Kot ruski car [ uredi | uredi kodo ]

Pavel je najprej preklical odlok Petra Velikega iz leta 1722, ki daje vsakokratnemu carju pravico, da izbere svojega naslednika. Nadomestil ga je s poimenskim zaporedjem mo?kih naslednikov rodbine Romanov . Dvor je bil kar naenkrat poln vojakov. Dotlej nepomembni ljudje so oholo izdajali ukaze.

Pavel je dal sve?ano prinesti krsto Petra III. iz grobnice v samostanu Aleksandra Nevskega v Zimski dvorec, jo postaviti ob krsto Katarine Velike pod napis "lo?ena v ?ivljenju, zdru?ena v smrti" in ukazal, da ves Petrograd defilira mimo krst. V ostrem mrazu in snegu je priredil prenos krst v katedralo Petra in Pavla ; v pogrebnem sprevodu so morali sodelovati udele?enci prevrata iz leta 1762, vsi ?e mo?no stari; za krstama je Aleksej Orlov na blazini nosil krono Petra III. ^[7] Potem so morali odstraniti Potemkinov grob iz cerkve svete Katarine v Hersonu in zavre?i njegove kosti.

Dvor je spremenil v kasarno. Kot neko? pred carji so se morali vsi, ki so ga sre?ali, ustaviti in poklekniti. Prepovedal je modne zadeve, ki jih je prinesla francoska revolucija : okrogle klobuke, frake, telovnike, visoke ogrlice, dalje besede dru?ba , dr?avljan . Prepovedal je uvoz glasbenih instrumentov in knjig iz Evrope.

Njegove poteze v notranji in zunanji politiki so bile prenagljene, nestanovitne in nasprotujo?e si, velikokrat gnane z ?eljo, da uni?i vse, kar je ustvarila Katarina. Ponovno je vzpostavil centralizirane urade, ki jih je Katarina leta 1775 ukinila, pove?al birokratski nadzor na lokalnih nivojih. Izpustil je mnoge politi?ne zapornike. Zmanj?al je obremenitve kmetov in sku?al omejiti pristojnosti plemstva, s ?imer je vzbudil njihovo sovra?nost. Poostril je disciplino v vojski, vna?al vanjo pruske navade in s tem proti sebi obrnil predvsem presti?ne polke.

V zunanji politiki je za?el miroljubno; umaknil je rusko vojsko (1796) z evropskih boji??. Toda ker je Napoleon nadaljeval z osvajanjem Evrope, je spet vstopil v vojno na strani protifrancoskih sil (1798), poslal ladje v Jonsko morje in nekaj ?et na Nizozemsko . V voja?ko slu?bo je spet poklical generala Suvorova (ki ga je pred tem izgnal, ker je ta slabo govoril o Pavlovih posegih v vojsko) in ga poslal z vojsko v Italijo. Potem pa se je sprl z Avstrijci, umaknil svoje ?ete in za?el z Napoleonom razgovore, naperjene proti Angliji in njenemu gospodarstvu. Koncem leta 1800 je bila tako Rusija v nerodnem polo?aju: uradno je bila v vojni s Francijo , neuradno v vojni z Veliko Britanijo , brez diplomatskih odnosov z Avstrijo in tik pred tem, da po?lje svojo vojsko v kanate centralne Azije z namenom, da prodre v Indijo , ki je bila pod oblastjo Britancev. Ravno to pa je bil verjetno razlog, da so Angle?i spomladi leta 1801 za?ela plesti spletke v zvezi s Pavlovo odstranitvijo.

Pavel je zaslutil, da se nekaj pripravlja; dal je zapreti svojega podkanclerja Panina in prekinil odnose z Angle?i. A bilo je pozno, okolica ga je imela za norega. Zarotniki so uspeli pritegniti Aleksandra k nameri, da v korist dr?ave odstranijo o?eta s polo?aja. Pavel je izvedel tudi za to in pri?el na idejo, da bi zaprl svojo ?eno, Aleksandra z ?eno, Konstatnina in ?e veliko ?lanov cesarske rodbine, spremenil zaporedje nasledstva in zapustil krono kakemu holsteinskemu sorodniku. 23. (11.) marca 1801 so zarotniki vdrli v Pavlovo spalnico in od njega zahtevali, da se odpove prestolu. Ni jasno, kaj se je dogajalo, a kon?alo se je tako, da je Pavel oble?al zadavljen z oficirsko e?arpo . ^[8]

Prestolonaslednik Aleksander je menda v eni od sosednjih sob ?akal na izid. Ko je izvedel zanj, se je zgrozil in sprva ni hotel prevzeti krone. Zato je Pavlova vdova zahtevala krono zase. Na koncu so oficirji vendarle uspeli zlomiti Aleksandrov odpor in zjutraj je bil progla?en za carja. Za?elo se je novo obdobje v ruski zgodovini.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Prva Pavlova ?ena, s katero se je poro?il leta 1773, je bila princesa Wilhelmina Luisa von Hessen-Darmstadt (1755-1776), ki je s prestopom v pravoslavno vero dobila ime Natalja Aleksejevna. Umrla je dva dni po tem, ko je rodila mrtvo deklico.

Druga Pavlova ?ena, s katero se je poro?il leta 1776, je bila princesa Sophie Dorothee von Wurttemberg (1759?1828), ki je s prestopom v pravoslavno vero dobila ime Marija Fjodorovna. Rodila je 10 otrok, 4 sinove in 6 h?era:

(datumi po gregorijanskem koledarju )

• Aleksander I. (* 23. december 1777; † 1. december 1825), ruski car ∞ princesa Louise Badenska, po prestopu v pravoslavno vero Elizabeta Aleksejevna
• Konstantin (* 8. maj 1779; † 27. junij 1831), ruski veliki knez ∞ princesa Juliane Sa?ko-Kobur?ko-Saalfeldska
• Aleksandra (* 9. avgust 1783; † 16. marec 1801) ∞ nadvojvoda Joseph Anton Johann Avstrijski
• Helene (* 24. december 1784; † 24. september 1803) ∞ Friedrich Ludwig, vojvoda Mecklenbur?ko-Schwerinski
• Marija (* 15. februar 1786; † 23. junij 1859) ∞ Carl Friedrich, veliki vojvoda Sa?ko-Weimarsko-Eisena?ki
• Katarina (* 21. maj 1788; † 9. januar 1819) ∞ Wilhelm I., kralj Wurttemberga
• Olga (* 22. julij 1792; † 26. januar 1795), ruska velika kneginja
• Ana (* 18. januar 1795; † 1. marec 1865) ∞ Wilhelm II., nizozemski kralj
• Nikolaj I. (* 6. julij 1796; † 2. marec 1855), ruski car in poljski kralj
• Mihael (* 8. februar 1798; † 9. september 1849), ruski veliki knez ∞ princesa Charlotte Wurttember?ka.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Fajfri?, ?eljko (2008). Ruski carevi . Sremska Mitrovica: Tabernakel. COBISS   7137395 .
• The new encyclopaedia Britannica . Chicago [etc.]: Encyclopaedia Britannica. 1992. COBISS   13736197 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Pavel I. Ruski .