Smu?arski skoki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Smu?arski skoki
Holmenkollbakken v Oslo , Norve?ka
Krovna zveza Mednarodna smu?arska
organizacija (FIS)
Za?etek 22. november 1808
Olaf Rye,
Cerkev Eidsberg,
Eidsberg, Norve?ka
Zna?ilnosti
Kategorizacija nordijsko smu?anje
Oprema smu?i
Prizori??e Azija
Evropa
Severna Amerika
Olimpijske igre 1924 (mo?ki)
2014 (?enske)
Nordijski center Planica ;
prva skoka v zgodovini preko 100 metrov (1936) in preko 200 metrov (1994)
Letalnica bratov Gori?ek ( Planica );
28 svetovnih rekordov, najve? med vsemi
Peter Prevc ; kot prvi ?lovek v zgodovini je preletel 250 metrov; dr?i tudi rekorde v svetovnem pokalu v eni sezoni za najve? zmag (15), najve? stopni?k (22) in najvi?je ?tevilo to?k v skupnem se?tevku (2303)
Stefan Kraft ; z 253,5 metri je aktualni uradni svetovni rekorder

Smu?arski skoki so nordijsko smu?arska ?portna panoga pod okriljem Mednarodne smu?arske organizacije (FIS), v kateri se smu?arski skakalec spusti po zaleti??u skakalnice in sku?a leteti ?im dlje. Poleg to?k za dol?ino se v rezultat tekmovalca ?tejejo ?e sodni?ke ocene za slog ter kompenzacijske to?ke za jakost vetra in vi?ino zaleti??a. Tekme so iz kvalifikacij in dveh glavnih serij, poleg posami?nih tekem potekajo tudi ekipne tekme, kjer vsako dr?avo zastopajo po ?tirje skakalci. So eni izmed paradnih zimskih ?portov, ki se izvajajo na sne?ni podlagi, od leta 1954 pa so mo?ni skoki tudi v poletju na plastiki. Od leta 1924 so tudi del tekmovanja na zimskih olimpijskih iger , od leta 1925 se na dve leti izvajajo tudi svetovno prvenstvo v nordijskem smu?anju in od leta 1972 svetovno prvenstvo v smu?arskih poletih . Od leta 1953 je eden izmed vrhuncev vsake sezone tudi Novoletna turneja , ki poteka na dveh nem?kih in dveh avstrijskih prizori??ih. Svetovni pokal v smu?arskih skokih poteka od leta 1979 za mo?ke in od leta 2011 za ?enske. Holmenkollen pri Oslu velja za sveti??e smu?arskih skokov, Planica pa za zibelko poletov. Skoki in poleti so najbolj popularni v dr?avah kot so: Avstrija , Finska , Japonska , Nem?ija , Norve?ka , Poljska in Slovenija .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Olaf Rye (prvi skakalec sploh)
22. novemra 1808 je Olaf Rye pri cerkvici Eidsberg na Norve?kem, postavil prvi uradno zabele?en svetovni rekord z 9,5 metra
Matti Nykanen , finski skakalec velja za najbolj?ega vseh ?asov
Po?epna tehnika (Oslo, 1908)
Vzravnana tehnika (1917)
Torbjørn Falkanger ;
Kongsberger tehnika (1949)
Kongsberger tehnika (1952)
Miro Oman ;
Windisch tehnika (1958)
Hans-Georg Aschenbach ; Dascher/paralelni slog (1973)
Sigmund Ruud (1930ta); soizumitelj Kongsberger sloga
Birger Ruud (1936)
Mostec je 15. junija 2012 organiziral prvo me?ano ekipno tekmo (parov) v zgodovini skokov

1796: Prva omemba [ uredi | uredi kodo ]

Po navedbah nizozemskega admirala Cornelius de Jonga iz njegove knjige Reizen naar de kap , prvi poskusni skoki datirajo v leto 1796. V tej knjigi je opisano, kako so se norve?ki vojaki spu??ali po strehah kme?kih skednjev in trdo pristali na tla. Ugotovili so, da bi trd pristanek lahko ubla?ili s skokom po strmem hribu. Seveda tukaj ni ?lo za pravo ?portno skakanje, ampak bolj za poizkuse. Prvi uradno zabele?en skok se je zgodil dvanajst let kasneje.

1808: Prvi zabele?en skok [ uredi | uredi kodo ]

Smu?arski skoki prvotno izvirajo iz Norve?ke . Prvi pravi in z izmerjeno dol?ino uradno zabele?en skok v zgodovini, se je zgodil 22. novembra 1808 pri cerkvici v Eidsbergu na Norve?kem. Dansko-Norve?ki polkovnik Olaf Rye se je pred svojimi voja?kimi kolegi ?elel pobahati in pokazati pogum, ter za tiste ?ase sko?il neverjetnih 9.5 metra. [1] [2]

1862: Prva tekma in ocene za slog [ uredi | uredi kodo ]

Prva zabele?na javna tekma pred publiko je bila organizirana 22. januarja 1862 v kraju Trysil na Norve?kem. To je bila tudi prva tekma, na kateri so sodniki za slog in eleganco delili ocene. Tekmovalci so morali dokon?ati tri skoke brez padcev, pravila pa so bila dolo?ena vnaprej. [3] Iz poro?ila obljavljenega v norve?kem ?asopisu Morgenbladet je jasno razvidno, da je bila tekma zabavnega zna?aja, a hkrati dr?avno tekmovanje z mo?nim nabojem.

1866: Prva tekma v Oslu [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1866 je bilo blizu stare cerkve Aker v Oslu/Christiania , organizirano prvo smu?arsko tekmovanje organizirano kot kombinacija teka na smu?eh , slaloma in smu?arskih skokov, ki je privabilo 2,000 ljudi. [4]

1868: Norheim izumil telemark [ uredi | uredi kodo ]

Norve?ki pionir modernega smu?anja Sondre Norheim , je svojo prvo tekmo zmagal leta 1868 v Oslu/Christiania in z 19,5 metra postavil sploh drugi svetovni rekord v zgodovini. [4] Norheim je znan kot izumitelj telemark smu?anja , ki je rekreativno vozil tudi smuk in glede na njegove inovacije postal slaven v lokalnem okolju. Njegov prispevek v razvoju smu?arske tehnologije je ogromen, saj je dizajniral novo opremo, za tisti ?as revolucionarne smu?arske vezi ter nove zaobljene smu?i, ki so omogo?ale la?ji zavoj. Izumil je tudi telemark smu?o, ki je bila prototip za ves nadaljnji razvoj smu?i. Sondre Norheim je bil s strani svojih prijateljev in znancev progla?en za velemojstra umetnosti smu?anja. Prosto smu?anje je kombiniral s skoki in slalomom.

1879: Husebyrennene [ uredi | uredi kodo ]

Prvo pravo resno in ?ir?e znano tekmovanje, imenovano Husebyrennene (Huseby), je bilo leta 1879 organizirano v Oslu , kjer je Olaf Haugann z 20 metri postavil nov svetovni rekord. [5] Raziskovalec Fridtjof Nansen je bil izku?en smu?ar in je leta 1881 na tekmovanju Huseby zasedel sedmo mesto. [4] Med leti 1884 in 1886 so bili skoki in teki zdru?eni v eno tekmovanje: leta 1886 so bili skoki in teki na Huseby izvedeni lo?eno v razli?nih dnevih, kon?ni rezultati pa so bili na koncu se?teti v en rezultat, podobno kot danes nordijska kombinacija . [4]

1892: Holmenkollen [ uredi | uredi kodo ]

Tekmovanje Husebyrennene se je leta 1892 , ki je potekalo enkrat letno, preselilo v Oslo , natan?neje na skakalnico Holmenkollen , ki je kasneje postala prava meka smu?arskih skokov, kar velja ?e danes. Do leta 1933 so skoki potekali samo v okviru nordijske kombinacije. Da se tekme skokov lo?ijo od nordijske kombinacije se imenujejo spesielt hopprenn (samo skoki). Tekmovanje je postalo mednarodno ?ele v 1920ih letih. [6]

1918: Kongsberger tehnika [ uredi | uredi kodo ]

Tehniko skakanja Kongsberger (norve?ko: Kongsbergknekk ) sta v mestu Kongsberg na Norve?kem, takoj po prvi svetovni vojni , izumila norve?ka skakalca Jacob Tullin Thams in Sigmund Ruud . Tehnika je bila znana po tem, da je bil zgornji del telesa upognjen v bokih z rokami naprej in paralelno dr?o smu?i. V?asih so tudi z rokami ?ivahno krilili v kro?nih gibih naprej, nekako v stilu ptic. Ta tehnika je omogo?ila in prinesla razvoj dol?ine skokov od 45 do ?ez 100 metrov dol?ine in je bila v rabi vse do leta 1949, ko jo je nadomestila Windisch in nekaj let kasneje ?e paralelna Dascher tehnika. [7]

1924: Olimpijski debi [ uredi | uredi kodo ]

Mo?ki skoki so v olimpijski program uvr??eni ?e vse od prvih Zimskih olimpijskih iger 1924 , seveda takrat samo z eno tekmo na srednji skakalnici. Prvi olimpijski zmagovalec je postal norve?ki skakalec Jacob Tullin Thams .

1925: Prvo nordijsko svetovno prvenstvo [ uredi | uredi kodo ]

Svetovno prvenstvo v nordijskem smu?anju je bilo prvi? organizirano leta 1925 v mestu Janske Lazn? na ?e?koslova?kem, z eno tekmo na veliki skakalnici. ?e?koslova?ki skakalec Willen Dick je postal prvi svetovni prvak.

1929: Skoki prodrejo na Japonsko [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1929 so norve?ki in?truktorji prispeli na Japonsko z namenom, da bi tam doma?ine seznanili s tem ?portom in jih za?eli trenirati. [3] Dve leti kasneje so odprli veliko skakalnico v Saporu , ki ?e do danes ostaja njihov najve?ji in nacionalni pano?ni center. Japonska je danes tako pri mo?kih kot pri ?enskah ena izmed vodilnih sil v skokih, ki je dvakrat gostila zimske olimpijske igre, dala nekaj olimpijskih prvakov in zmagovalcev novoletnih turnej.

1934: Otvoritev Bloudkove velikanke [ uredi | uredi kodo ]

4. februarja 1934 so tako slovesno odprli po krivici poimenovano Bloudkovo velikanko (namesto Ro?manovo) z dr?avnim prvenstvom Kraljevine Jugoslavije na katerem je zmagal doma?in Franc Palme . Z 55 metri je postavil prvi rekord skakalnice in z 60 metri ?e drugega ter hkrati nov dr?avni rekord. 25. marca 1934 so organizirali ?e prvo mednarodno tekmovanje na katerem je Birger Ruud z 92 metri postavil prvi svetovni rekord dose?en v Planici. [8] Kasneje je njegov brat pristal pri 94 metrih, dol?ini novega svetovnega rekorda, a ?al podrsal.

1936: Prvi polet ?ez 100 metrov [ uredi | uredi kodo ]

15. marca 1936 je avstrijski skakalec Sepp Bradl , kot prvi ?lovek preletel takrat magi?no mejo 100 metrov in to pred o?mi objokanih norve?anov. Sko?il je 101,5 metra in postavil nov svetovni rekord, a so mu tabli kjer so objavljali daljave pripisali samo 101 meter, saj je bilo na tabli prostora samo za tri ?tevilke. Ta napa?na daljava je ?la takoj v ?asopise ?irom sveta, tako da so jo ?ele ?ez leta uradno popravili. [9] S tem dnem se je pravzaprav rodila nova disciplina, smu?arski poleti.

1938: Kongres v Helsinkih prizna polete [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1938 je Sepp Bradl z 107 metri ?e drugi? izbolj?al svetovni rekord. [10] Tega leta je namesto Bloudka, ki ni hotel ali upal zagovarjati svojih na?rtov, na kongres FIS v Helsinki od?el kar Joso Gorec , ki se je z FIS ostro pogajal da uradno priznajo polete kot novo disciplino, vendar so bili vodilni mo?je zelo proti temu. Na sre?o je imel mo?no podpora mo?a kot je Sir Arnold Lunn , avtor pravil sodobnega slaloma in smuka in ki je dejal da tekmovanj v poletih nikakor ne bodo mogli prepre?iti. Lunn je imel tudi sam probleme z FIS, pri priznanju slaloma in smuka. Gorec je opozoril FIS, da ?e zmeraj niso sprejeli pravilnika za skakalnice ve?je od 80 metrov. Pri tej pobudi se je Gorcu pridru?il in ga podprl tudi Reinhard Straumann . FIS je tako kon?no dovolila in priznala polete, vendar le v ?tudijske namene.

27. februarja 1938 je bila v okviru tekmovanja First Annual Southern California Open Ski Meet, izvedena tekma pod umetnimi lu?mi na umetno zgrajeni skakalnici na ameri?kem stadionu Los Angeles Memorial Coliseum . Tekmo si je ogledalo kar 88.000 gledalcev. To je do zdaj edina skakalna tekma v zgodovini, ki so jo izvedli na nogometnem stadionu.

1949: Windisch tehnika [ uredi | uredi kodo ]

Windisch tehniko je leta 1949 izumil nem?ki skakalec Erich Windisch . ?lo je za modifikacijo Kongsbergerjeve tehnike z bolj?o aerodinamiko, saj so bile roke namesto nazaj bli?e bokom, zgornji del telesa pa ?e zmeraj upognjen.

1953: Novoletna turneja [ uredi | uredi kodo ]

Presti?na avstrijsko/nem?ka Novoletna turneja (original: Vierschanzentournee) je bila prvi? organizirana 1. januarja 1953 v Garmisch-Partenkirchnu . Legendarni avstrijski skakalec Sepp Bradl je osvojil prvo turnejo.

1954: Premiera na plastiki [ uredi | uredi kodo ]

Plasti?no podlago je izumil vzhodnonem?ki skakalec jumper Hans Renner . Prvi poizkusni skoki brez publike so bili sicer izvedeni ?e 31. oktobra 1954 na skakalnici ≫Regenbergschanze≪ v vzhodnonem?kem mestu Zella-Mehlis . Prvo uradno tekmo na plastiki pa so pred 15,000 glavo mno?ico, izvedli 21. novemra 1954 na skakalnici ≫Wadeberg Jugendschanze K40≪ v Oberhofu in tako je ta postala prva skakalnica na svetu s plasti?no maso. Le ta je bila povsem na novo zgrajena tik zraven stare skakalnice ≫Thuringenschanze≪. Vzhodnonem?ki skakalec Werner Lesser je z 41 in 42 metri postavil prva dva svetovna rekorda na plastiki.

Nekje sredi 1950ih let je ?vicarski skakalec Andreas Dascher , izumil paralelno tehniko Dascher, ki je bila modifikacija prehodnic tehnik Kongsberger in Windisch. [11] Ta se je od tehnike Windisch razlikovala v tem, da zgornji del telesa v bokih ni bil ve? upognjen, ampak povsem zravnan, kar je omogo?alo bolj plosko in aerodinami?no pozicijo v zraku. Ta slog je postal in ostal standard skakalne tehnike vse dokler se ni uveljavil V-slog. V 1980ih se je pojavila variacija Dascher tehnike, v kateri so bile smu?i usmerjene diagonalno v eno stran, da bi s tem pove?ali zra?no blazino, kar je s?asoma vodilo v izvajanje polovi?nega V-sloga. [12]

V 1950ih je povsem novozgrajena letalnica Heini-Klopfer-Skiflugschanze v Oberstdorfu , celotno desetletje in ?e dlje, s kar nekaj svetovnimi rekordi neprenehoma dr?ala primat najve?je skakalnice na svetu.

1956: Prvi prenos v zgodovini [ uredi | uredi kodo ]

Nem?ka javna televizija ARD , je na novega leta dan leta 1956 iz Turneje ?tirih skakalnic v Garmisch-Partenkirchnu v ?irni svet, kot prva v zgodovini, sproducirala prenos kakr?nekoli tekme v smu?arskih skokih.

1962: K.O.P., ra?unalni?ko merjenje daljav [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1962 je bilo zdru?enje K.O.P. ( Kulm - Oberstdorf - Planica ), takrat na pobudo Danila Dougana ustanovljeno v Ljubljani . ?lo je za zdru?enje vseh treh letalnic, ki so takrat obstajale v svetu. [13] Vikersund , Copper Peak in Harrachov so se pridru?ili kasneje. Tehnologija je vstopila tudi v skoke, tega leta so za merjenje daljav prvi? za?eli uporabljati ra?unalni?ko tehnologijo. Pred tem so merili samo ro?no.

1966: Vikersundbakken postane letalnica [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1936 je bila skakalnica Vikersundbakken na Norve?kem zgrajena kot velika skakalnica. Leta 1966 ko so napravo povsem obnovili in mo?no pove?ali, je bila prekategorizirana v letalnico. In takoj z dvema svetovnima rekordoma.

1969: Mirosław Graf izumil V-slog [ uredi | uredi kodo ]

Poljski skakalec Mirosław Graf , ki prihaja iz kraja Szklarska Por?ba je znan kot izumitelj V-sloga. Zgodaj leta 1969 je Graf kot majhen fanti?, med skakanjem s prijatelji prvi? ?iroko razprl smu?i, a ga takrat nobeden ni resno jemal. Ugotovil je, da je V-slog zelo u?inkovit in da prina?a ve?je daljave kot paralelni slog.

Leta 1969 so v Planici odprli slovito Letalnico bratov Gori?ek , ki se đo danes pona?a z najve? svetovnimi rekordi izmed vseh skakalnic in prvim poletom preko 200 metrov. Na otvoritvenem tednu poletov se je zbralo 90,000 ljudi.

1972: Prvo svetovno prvenstvo v poletih [ uredi | uredi kodo ]

Prvo Svetovno prvenstvo v smu?arskih poletih so organizirali leta 1972 v Planici , kar so odlo?ili eno leto prej na kongresu Mednarodne smu?arske organizacije v Opatiji . Uvedli so nov format s ?tirimi serijami v dveh dneh, dve na dan, saj so vkalkulirali mo?nost vetra in odpadlih serij. To?no to se je zgodilo ?e na prvem prvenstvu, ko so zaradi vetra izpeljali le dve od ?tirih serij. Za kon?ni naslov pa je dovolj ?e ena veljavna serija.

1979: Ustanovitev svetovnega pokala [ uredi | uredi kodo ]

Svetovni pokal v smu?arskih skokih s premierno tekmo v sezoni 1979/80 , je ustanovil nekdanji norve?ki skakalec Torbjørn Yggeseth , ki je bil prvih trinajst sezon tudi direktor tega tekmovanja. Prva tekma je bila organizirana 27. decembra 1979 na srednji olimpijski skakalnici v italijanski Cortini d'Ampezzo . Avstrijski skakalec Toni Innauer je postal prvi zmagovalec tekme za svetovni pokal.

1982: Prva uradna ekipna tekma [ uredi | uredi kodo ]

Prva uradna mo?ka ekipna tekma je bila organizirana na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smu?anju 1982 v Oslu . Zmagala je ekipa Norve?ke postavi: Johan Sætre , Per Bergerud , Ole Bremseth , Olav Hansson . Prva ekipna tekma sploh je bila sicer organizirana ?e ?tiri leta prej na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smu?anju 1978 v Lahtiju , a zgolj kot neuradna demonstracijska tekma, ki ni ?tela za medalje.

1986: Yggeseth uvede pravilo 191 m [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1986 je takratni direktor in ustanovitelj svetovnega pokala Torbjørn Yggeseth , za letalnice uvedel nesmiselno uporabo pravila 191 metrov. Za ta korak se je odlo?il, ko je Matti Nykanen leto prej v Planici postavil svetovni rekord 191 metrov. Takrat so bili Norve?ani sila ljubosumni na Planico in nikakor niso prenesli, da jih ?olamo v njihovem ?portu. Z izgovorom, da so poleti postali prenevarni in da se mora lov na daljave kon?ati, so pri mednarodni smu?arski organizaciji in norve?ki zvezi, namenoma hoteli zavreti Planico in sam razvoj smu?arskih poletov. Zato je pravilo 191 metrov pomenilo to, da dalj?ih poletov od te daljave enostavno niso to?kovali. ?ez osem let so potem to neumno pravilo na kongresu v Rio de Janeiro ukinili.

1990: Uvedli so kvalifikacije [ uredi | uredi kodo ]

Kvalifikacije v svetovnem pokalu so prvi? uvedli v sezoni 1990/91 , zato da bi omejili ?tevilo skakalcev, ki jih je bilo v?asih na tekmi preko sto in se je preve? vleklo. In zaradi televizijskih prenosov, ki potrebujejo nornalen ?asovni okvir.

1993: Nov sistem to?kovanja [ uredi | uredi kodo ]

Po orignalnem sistemu to?kovanja v svetovnem pokalu , ki je bil v uporabi prvih ?tirinajst sezon, so 11. decembra 1993 na tekmi v Planici prvi? uporabili nov sistem to?kovanja, ki je v uporabi ?e danes.

1994: Nieminen prvi preko 200 metrov [ uredi | uredi kodo ]

17. marca 1994, je bila na 13. svetovnem prvenstvu v poletih na Letalnici bratov Gori?ek v Planici , na sporedu prva uradna serija za trening. Najprej je sicer Andreas Goldberger kot prvi v zgodovini preletel dvesto metrov, a pri tem z roko pri 202 metrih podrsal po snegu, tako da rekord ni bil veljaven. Samo nekaj minut kasneje je Toni Nieminen pri 203 metrih obstal na nogah in uradno postal prvi zemljan, ki je preletel magi?no mejo dvesto metrov.

Po osmih letih neumne uporabe pravila 191 metrov, ki ni to?ovalo dalj?ih poletov od tega in z nesmiselnim zaviralo normalen razvoj poletov, ga je leta 1994 Mednarodna smu?arska organizacija ukinila na kongresu v Rio de Janeiro .

Od leta 1994 naprej poteka Poletni Grand Prix , najvi?ji rang tekmovanja na plastiki. Prvo tekmo so izvedli premiered on 28. avgusta 1994 v nem?kem Hinterzartnu . Zmagovalec prve tekme za Grand Prix je postal Takanobu Okabe .

1996: K.O. sistem novoletne turneje [ uredi | uredi kodo ]

K.O. (knock out) sistem so prvi? uporabili na novoletni turneji v sezoni 1996/97. To pomeni da se najbolj?ih 50 tekmovalcev iz kvalifikacij, v prvi seriji tekmovanja pomeri v 25 parih, ki tekmujejo eden proti drugemu po sistemu izlo?anja. V finalno serijo napreduje skupaj 30 tekmovalcev: vseh 25 zmagovalev dvobojev med pari in 5 sre?nih pora?encev po to?kah. Pari tekmujejo po sistem najbolj?i proti najslab?emu glede izidu v kvalifikacijah, torej: 25 vs 26, 24 vs 27, 23 vs 28... 2 vs 49 in 1 vs 50. V finalni seriji tekmujejo po starem sistemu od tridesetega proti prvemu mestu. Ta sistem se uporablja samo in izklju?no na novoletni turneji, vsa ostala tekmovanja uporabljajo star klasi?en sistem tekmovanja.

Sicer pa niso bili na novoletni turneji prvi, ki so preizkusili ta sistem na izlo?anje parov. Pionirji tega so bili v Velenju , ki so ta sistem preizkusili ?e nekaj let pred na tekmi za Rudarsko svetilko.

2002: Hannawald dosegel poker zmag [ uredi | uredi kodo ]

Nem?ki skakalec Sven Hannawald je v sezoni 2001/02 zmagal presti?no in jubilejno 50. izdajo novoletne turneje in to s pokrom zmag na vseh ?tirih skakalnicah. Ta naslov si deli z Kamilom Stochom, ki je to dosegel v sezoni 2017/2018.

2010: Faktor vetra in zaleta [ uredi | uredi kodo ]

Faktor vetra in zaletnega mesta sta bila uvedena 30. januarja 2010, na ekipni tekmi svetovnega v poletih na letalnici Heini-Klopfer-Skiflugschanze v nem?kem Oberstdorfu Zmagala je ekipa Avstrije. [14] [15]

Peter Slatnar je izumil revolucionarne vezi s kovinskim zati?em, namesto tistih z vrvico. Prvi jih je na olimpijskih igrah 2010 uporabil Simon Ammann in z njimi postal dvakratni olimpijski prvak. Danes jih uporabljajo vsi.

2012: Premiera me?anih ekip [ uredi | uredi kodo ]

Prva me?ana ekipna tekma v zgodovini, pravzaprav je bila to tekma me?anih parov, je bila organizirana 15. junija 2012 na Slovenskem, na skakalnicah v ljubljanskem Mostecu . [16] [17] Me?ani pari so tekmovali na ?tirih razli?nih skakalnicah velikosti: HS14, HS23, HS38 in HS62 po sistemu vsak par z vsakim na izpadanje. Slovenski par Maja Vti? in Toma? Nagli? sta postala prva zmagovalca te zgodovinske tekme. [18]

Prva me?ana ekipna tekma s ?tirimi skakalci, po dva mo?ka in dve ?enski, je bila organizirana na poletnem grand prixu 2012, na srednji olimpijski skakalnici v fancoskem Courchevelu . Zmagala je ekipa Japonske.

Prva me?ana ekipna tekma za svetovni pokal je bila organizirana na srednji olimpijski skakalnici v norve?kem Lillehammerju . Zmagala je ekipa Norve?ke.

2016: Leto mnogih prese?nikov [ uredi | uredi kodo ]

18. februarja 2016 sta slovenska skakalca Rok Urbanc in Jaka Rus na nekoliko dalj?ih smu?eh, na otro?ki skakalnici HS45 v Planici , ter z 35 metrom dolgim skokom izvedla prvi tandem skok v zgodovini. [19]

Noriaki Kasai je v Planici 2016, nastopil ?e na svoji 500. posami?ni tekmi svetovnega pokala. Peter Prevc je podrl rekord v eni sezoni svetovnega pokala za najve? zmag, stopni?k in ?tevilo to?k v skupnem se?tevku.

V letu 2016 sta dva proizvajalca prenehala izdelovati smu?i, nadomestili pa ju dve novi podjetji: nem?ko podjetje Verivox je nadomestilo smu?i Fluege.de, Elan pa so nadomestile Slatnarjeve smu?i. [20]

Slovensko podjetje je izumilo z LED lu?mi osvetljeno zaletno smu?ino, ki je bilo prvi? predstavljeno javnosti na jesenskem kongresu Mednarodne smu?arske organizacije 2016 v Zurichu . Prvi? so to tehnologijo uporabili 17. decembra 2016 na popolnoma novem zaleti??u prenovljene skakalnice, na no?ni tekmi svetovnega pokala v Engelbergu . [21]

2017: Premiera turneje Raw Air [ uredi | uredi kodo ]

28. januarja 2017 so v Wilingenu prvi? v zgodovini svetovnega pokala na ekipni tekmi nastopili trije bratje. To so bratje Prevc: Domen , Cene in Peter . Za reprezentanco Slovenije so nastopili skupaj z Jurijem Tepe?em .

26. februarja 2017 je Fatih ?pcio?lu v Lahtiju nastopil na srednji napravi na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smu?anju 2017 in s tem postav prvi turek v zgodovini, oziroma nasploh prvi turek ki je nastopil na svetovnem prvenstvu oziroma na najvi?ji ravni tekmovanja.

Prva izvedba novo ustanovljene norve?ke turneje Raw Air , bo na sporedu med 10.?19. marecem 2017 na ?tirih razli?nih skakalnicah: Oslo , Lillehammer , Trondheim in Vikersund . Turneja bo potekala 10 dni brez prestanka, na kateri se bo v kon?ni rezultat ?telo skupaj kar 16 serij: 8 serij iz ?tirih posami?nih tekem, 4 serije iz dveh ekipnih tekem in vse 4 kvalifikacijske serije. Kvalifikacijska serija se imenuje prolog, prav tako bosta v skupni se?tevek ?teli tudi obe ekipni tekmi z dvakrat po dvema serijama. Tekmovanje bo za prve tri v skupnem se?tevku imelo na voljo denarni sklad v skupni vi?ini €100 tiso?: za skupno zmago €60 tiso?, za drugo mesto €30 tiso? in za tretje mesto €10 tiso?.

Planica: skoki na Slovenskem [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1921 smo dobili prvo skakalnico v Bohinju in takrat je Jo?e Poga?ar z 9 metri postavil prvi slovenski in hkrati jugoslovanski dr?avni rekord.

17. dr?avno prvenstvo v ?rni na Koro?kem iz leta 1962

Leta 1934 je Slovenija predvsem po zaslugi Josa Gorca dobila mamutsko Bloudkovo velikanko , ki je bila med letoma 1934 in 1950 najve?ja na svetu. Na njej je bilo dose?enih skupaj 13 svetovnih rekordov, ter leta 1936 prvi skok v zgodovini preko 100 metrov. Njen prvotni konstruktor Ivan Ro?man je leta 1934 v Planici izumil sne?ni cement. Njegovo delo je nadaljeval Stanko Bloudek . Leta 1969 so v Planici odprli ?e Letalnico bratov Gori?ek , ki sta jo skonstruirala brata Lado in Janez Gori?ek . Na njej je bilo postavljenih 28 svetovnih rekordov in leta 1994 ?e prvi polet v zgodovini preko 200 metrov. Planica velja za svetovno zibelko poletov in je za Slovence pravi ?portni praznik, saj vsako leto na?tejejo skupaj okrog 100.000 gledalcev. V Planici je bil sicer pred kratkim zgrajen eden najbolj sodobnih nordijskih centrov na svetu, v okviru katerega so zgrajene tako skakalnice za otroke in za?etnike do letalnice.

Planica ni edini slovenski center za trening smu?arskih skokov. V Kranju se nahaja tudi manj?i skakalni center, kjer je najnovej?a pridobitev ledena smu?ina. Pred tem se je trening med letom izvajal na umetni smu?ini. Drugi ve?ji centri v dr?avi se nahajajo na Ljubnem ob Savinji , v Mislinji , Kranju in Velenju .

V Sloveniji imamo tudi ve? skakalnih klubov, najbolj znan je smu?arski klub Triglav iz Kranja, ki velja za enega najbolj?ih na svetu in v katerega je v?lanjen tudi Peter Prevc in ?e nekaj znanih slovenskih skakalcev.

Slovenija je dala celo vrsto skakalnih legend: Rudi Fin?gar , Janez Polda , Jo?e ?libar , Peter ?tefan?i? , Bogdan Nor?i? , Primo? Ulaga , Matja? Debelak , Franci Petek , Primo? Peterka , Robert Kranjec , Peter Prevc in Domen Prevc .

Poletni skoki na plastiki [ uredi | uredi kodo ]

Dimitrij Vasiljev ; s padcem pri 254 metrih ima najdalj?i polet v zgodovini; je pa z 147,5 metri poletni svetovni rekorder na plastiki
Poletna velika nagrada leta 2014 na skakalnici Einsiedeln
Bjørn Wirkola (1966)

Od leta 1954 je mo?no skakati tudi ?ez poletje oziroma ?ez celo leto. Zaleti??e je iz porcelana,dosko?i??e pa iz plasti?nih vlaken, ki jih eje zaradi drsnosti potrebno polivati z vodo. Seveda niso vse skakalnice pokrite s plastiko, ?e posebej ne letalnice, izjema bo v prihodnje le ameri?ki Copper Peak . Veliko tekmovanj poteka tudi ?ez poletje, na najvi?ji ravni je to Poletna velika nagrada v smu?arskih skokih ali poletni Grand Prix, ki poteka od leta 1994 naprej.

Ruski skakalec Dimitrij Vasiljev je trenutni poletni svetovni rekord na plastiki. Na ruskem dr?avnem prvenstvu v So?iju , je 15. oktobra 2016 sko?il 147,5 metra.

Tehnika skakanja [ uredi | uredi kodo ]

Vsak skok je sestavljen iz ?tirih sklopov: spust po zaletu, odskok, let in vo?nja v iztek. Skakalec se mora na treningu posvetiti vsakemu posebej, da bi lahko dosegel dobil ?imve?je daljave in karseda dobre sodni?ke ocene.

Takoj po prvi svetovni vojni se je pojavila tehnika Kongsberg, leta 1949 pa tehnika Windisch. Do sredine 1950ih ko ?vicarski skakalec Andreas Dascher izumil paralelno tehniko Dascher kot nadgradnja prej?njih dveh tehnik, ki je bila standard vse do za?etka 1990ih. Ta tehnika je pomenila revolucijo, saj so potem roke za?eli dr?ati nazaj ob boke, za razliko od prej ko so jih imeli naprej. [22]

Za iznajditelja V-sloga velja poljski skakalec Mirosław Graf , ki je to tehniko kot otrok odkril leta 1969. V dana?njem obdobju smu?arskih skokov se uporablja V-tehnika, ki sta jo v drugi polovici 1980ih popularizirala Jan Boklov in Ji?i Malec . Na tekmah svetovnega pokala sta dosegala 10 metrov dalj?e skoke, kot so jih skakalci v klasi?ni, vzporedni tehniki. Na tekmah so mu sicer odbijali to?ke, saj sta bila edina, ki sta nastopala v tej tehniki. ?ele po njegovi zmagi v sezoni 1988/89 so V-tehniko za?eli uporabljati tudi drugi skakalci.

Za dobre ocene mora skakalec pristati v telemark, z eno nogo naprej pred drugo, sicer mu sodniki za sono?ni doskok odbijejo precej ve? to?k. [6]

Tekmovanja [ uredi | uredi kodo ]

Vsa tekmovanja v smu?arskih skokih se odvijajo pod okriljem Mednarodne smu?arske orgranizacije :

Srednja skakalnica [ uredi | uredi kodo ]

Zelo malo tekem na srednjih napravah v svetovnem pokalu za mo?ke, a ve?inoma v ?enskem. So pa tradicionalno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih . Dosegajo se daljave do 110 metrov.

Velika skakalnica [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina tekem na velikih napravah v svetovnem pokalu za mo?ke, a redko pri ?enskah. So trdno zasidrane na Olimpijskih igrah in Nordijskih svetovnih prvenstvih . Dosegajo se daljave do 150 metrov.

Letalnica [ uredi | uredi kodo ]

Obstajajo samo mo?ka tekmovanja na Svetovnih prvenstvih v poletih in v Svetovnem pokalu . Treningi niso mogo?i. Do zdaj je letelo samo ?est ?ensk. Dosegajo se daljave preko 240 metrov.

Razvr??eno po pomembnosti [ uredi | uredi kodo ]

Uvr. Tekmovanje Poteka od
Mo?ki ?enske
1 Zimske olimpijske igre 1924 2014
2 Svetovni prvenstvo v nordijskem smu?anju 1925 2009
3 Svetovno prvenstvo v smu?arskih poletih 1972 N/A
4 Svetovni pokal 1979 2011
5 Poletni Grand Prix 1994 2012
6 Celinski pokal (1991)
1993 		2004
7 FIS pokal 2005 2012
8 FIS tekme 1953 1999
9 Alpski pokal 1990 2001

Klasifikacija skakalnic [ uredi | uredi kodo ]

Klasifikacija Koda Kalkulacijska to?ka
(K-to?ka) 		Velikost skakalnice
(HS)
Otro?ka skakalnica OS ≤44 ≤49
Mladinska skakalnica MS 45?74 50?84
Srednja skakalnica SS 75?99 85?109
Velika skakalnica VS 100?169 110?184
Letalnica LE ≥170 ≥185

To?kovanje in pravila [ uredi | uredi kodo ]

Oprema [ uredi | uredi kodo ]

Smu?ke za skakanje morajo biti ?iroke 9-10 centimetrov in dolge od 240 do 270 centimetrov. Vsi skakalci od leta 2010 uporabljajo revolucionarne Slatnarjeve avtomate iz karbonskih vlaken z ukrivljenim kovinskim zati?em. Na vidiku pa so tudi povsem novi revolucionarni ?evlji, ki jih prav tako razvija Peter Slatnar in bodo nadomestili sedanje, ki se niso prav ni? spremenili ?e od 1950ih let.

Dreszaleti [ uredi | uredi kodo ]

Aerodinamika je postala pomemben dejavnik v modernem skakanju, tako da zadnje ?ase kar naprej spreminjajo in bolj kot ne zaostrujejo pravila pri velikosti dresov. Ti morajo biti po novem skorajda povsem tesni in v pasu stisnjeni s posebnim trakom, da si skakalci tik pred skokom ne morejo potegniti dresa navzdol in na nedovoljen na?in izkori??evati aerodinamike. Za kako pomemben kos opreme gre pove koliko diskvalifikacij se zgodi zaradi napa?nega dresa.

Indeks telesne mase [ uredi | uredi kodo ]

Skakalci, ki tehtajo manj kot je minimalno dolo?en indeks telesne mase v ?asu tekme, so kaznovani s kraj?imi smu?mi, saj te zmanj?ujejo plovnost v zraku. Pravila so uvedli zaradi ekstremnih primerov, kot na primer Sven Hannawald , ki so bili povsem shuj?ani, da bi bili ?im la?ji in tako v zraku in tako ?im dalj?e daljave. [23]

Naletno mesto [ uredi | uredi kodo ]

Dviganje in spu??anje zaleti??a glede na jakost in smer vetra, se izravna pomeni to?kovno kompenzacijo. Aerodinamika in zaletna hitrost sta pomembna faktorja, ki determinirata vrednost skoka in ?e se vremenski med tekmo mo?no spreminjajo, pogoji za vse niso enaki in pravi?ni. Skakalec tako dobi dodatne to?ke ?e se zaleti??e zni?a in minus to?ke ?e se zaleti??e zvi?a glede na prvotno dolo?eno zaletno mesto pred tekmo.

Faktor vetra [ uredi | uredi kodo ]

Faktor vetra se meri z zapleteno ra?unalni?ko aplikacijo in se glede na jakost in smer vetra izravna s to?kovno kompenzacijo. ?e piha vzgornik se to?ke od?tevajo odvisno kako mo?an je veter in obratno se pri?tevajo ?e piha v hrbet. Hitrost in smer vetra se ra?una povpre?no na petih to?kah dosko?i??a skakalnice, glede na dolo?en koridor veter pred tekmo. Da vse skupaj ne bi bilo preve? zapleteno za gledalce, se z lasersko zeleno ?rto na dosko?i??u dolo?i daljava, da vedo tako tekmovalec kot gledalci, kam mora sko?iti da prevzame prvo mesto.

Daljave [ uredi | uredi kodo ]

Zmagovalec tekme je dolo?en po sistemu to?kovanja, ki je podan glede na daljavo in slog skoka. Vsaka skakalnica ima t. i. kalkulacijsko (predvideno) to?ko , (tudi K-to?ko ). Ta poka?e velikost skakalnice oz. predviden povpre?en skok skakalca. Na skakalnicah s K90 in K120 je to?ka pri 90 oziroma 120 metrov. Skakalec, ki pristane na to to?ko je nagrajen s 60 to?kami, za vsak meter manj/ve? od to?ke, skakalec dobi manj/ve? kot 60 to?k. Tako dobi za srednje skakalnice 2,0 to?ke na meter, za velike skakalnice 1,8 to?ke na meter in za letalnice 1,2 to?ki na meter odbitka ali pribitika. Primer izra?una za srednje in velike skakalnice ter letalnice:

Dol?ina Izra?un (K90) To?ke
100 m 60 + (100 ? 90) x 2.0 80.0

Dol?ina Izra?un (K120) To?ke
140 m 60 + (140 ? 120) x 1.8 96.0

Dol?ina Izra?un (K200) To?ke
238 m 120 + (238 ? 200) x 1.2 165.6

Sodni?ke ocene [ uredi | uredi kodo ]

Temu se doda ?e ocena petih sodnikov, ki vsak skok spremljajo na stolpu v bli?ini K-to?ke. Skakalca nagradijo z najve? 20 to?kami, ki jih pridobi glede na: polo?aj smu?i med letom, ravnote?ja med letom, polo?aja telesa in pristanka (t. i. pristanek v telemark ). Nato se zdru?i se?tevek to?k daljave in sloga, ki jih podajo trije sodniki, najbolj?a in najslab?a ocena pa se ne upo?tevata. Na posameznih tekmah se upo?tevajo se?tevki to?k, dose?enih v obeh serijah tekmovanja. Skakalec, ki dose?e najve?ji izkupi?ek to?k, je zmagovalec tekme. Doslej je bilo samo desetkrat v zgodovini dose?ena ocena petkrat dvajset. Primer izra?una sodni?kih ocen, rumena pa ozna?uje najbolj?o in najslab?o oceno, ki se izbri?eta:

Kategorija A B C D E To?ke
Let 0,5 0,5 0,5 0,0 0,5 19.0
Pristanek 1,5 1,0 0,5 1,5 0,5 17.0
Vo?nja v iztek 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 20.0
Skupaj 17,5 18,5 19,0 18,5 19,0 56,0

Kategorija A B C D E To?ke
Let 1,5 1,5 1,5 1,0 1,5 15.5
Pristanek 1,5 0,5 1,0 1,0 0,5 18.0
Vo?nja v iztek 0,5 0,5 0,0 0,0 1,0 18.5
Skupaj 16,5 17,5 17,5 18,0 17,0 52,0

Kategorija A B C D E To?ke
Let 0,0 0,0 1,5 0,0 0,5 19.5
Pristanek 0,5 0,0 1,0 0,5 0,5 18.5
Vo?nja v iztek 0,5 0,0 1,5 0,5 0,5 18.5
Skupaj 19,0 20,0 16,0 19,0 18,5 56,5

?enske [ uredi | uredi kodo ]

1863: Prvi ?enski skok v zgodovini [ uredi | uredi kodo ]

Takrat ?estnasjtletna norve?ka skakalka Ingrid Olsdatter Vestby , velja za prvo skakalko v zgodovini, ki je leta 1863 nastopila na mo?ki tekmi v Trysil na Norve?kem. A daljava in s tem prvi ?enski svetovni rekord nista znana. [4]

Sara Takana?i ;
najbolj?a skakalka vseh ?asov

2004: Celinski pokal [ uredi | uredi kodo ]

?enske resneje tekmujejo ?ele prve ?esnke sezone celinskega pokala 2004/05. Doslej v tem tekmovanju organizirali edine tri ekipne tekme v zgodovini ?enskih skokov.

2009: Prvo svetovno prvenstvo [ uredi | uredi kodo ]

?enske so na Svetovnem prvenstvu v nordijskem smu?anju premierno nastopile leta 2009 v Liberecu s samo eno tekmo na srednji napravi. Prva svetovna prvakinja je postala ameri?ka skakalka Lindsey Van .

2011: Svetovni pokal [ uredi | uredi kodo ]

?ensk v svetovnem pokalu nastopajo od sezone 2011/12 naprej. Premierno tekmo so izvedli 3. decembra 2011, na srednji napravi v norve?kem Lillehammerju . Tako premierno tekmo kot prvi veliki kristalni globus je osvojila ameri?ka skakalka Sarah Hendrickson . [24] Tekmujejo samo srednjih in velikih skakalnicah, na letalnica pa zaenkrat ?e ne. Veljajo ista pravila kot pri mo?kih. Predtem so ?enske na najvi?ji ravni tekmovale samo v celinskem pokalu.

2014: Pve olimpijske igre [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2006 je Mednarodna smu?arska organizacija , da bi dekletom vendarle dovolili prvi nastop na Zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru , a jih je olimpijski komite zavrnil, saj na bi bilo takrat vpetih premalo skakalk in dr?av. [25] [26]

Skupina 15 skakalk, ve?inoma ameri?ka, je kasneje vlo?ila to?bo proti organizacijskemu komiteju olimpijskih iger v Vancouvru, ker naj bi kr?il kanadsko deklaracijo pravic in svobo??in, saj so mo?ki imeli pravico nastopa, ?enske pa ne. To?ba ni uspela, saj jih je sodnik zavrnil, da ta deklaracija nima nikakr?ne povezave z olimpijskimi igrami. Virginia Madsen je povedala svojo zgodbo v filmu Fighting Gravity iz leta 2009. [27] [28]

Nov mejnik je bil dose?en kmalu zatem ko so ?enski skoki premierno uvr??eni v olimpijsih program Zimskih olimpijskih igrah 2014 v So?iju, kjer je na edini ?enski posami?ni tekmi na srednji napravi, slavila Carina Vogt .

Rekordni dose?ki [ uredi | uredi kodo ]

Posodobljeno: 28. februar 2017

Svetovni pokal [ uredi | uredi kodo ]

Za podrobnosti glej Svetovni pokal v smu?arskih skokih#Rekordi .

Zimske olimpijske igre [ uredi | uredi kodo ]

Kategorija Rekord
posami?ni naslovi Simon Ammann 4
posami?ne medalje Simon Ammann
Matti Nykanen
Adam Małysz 		4
vseh medalj Matti Nykanen 5
ekipni naslovi Finska, Nem?ija, Avstrija 2
ekipne medalje Avstrija 5
najmlaj?i zmagovalec (Albertville '92) Toni Nieminen 16 let, 261 d
najstarej?i zmagovalec (Lillehammer '94) Jens Weißflog 29 let, 214 d
najstarej?i medalist (Sochi '14) Noriaki Kasai 41 let, 254 d
?tevilo vseh nastopov Noriaki Kasai 7

Svetovno prvenstvo v nordijskem smu?anju [ uredi | uredi kodo ]

Kategorija Rekord
posami?ni naslovi Adam Małysz 4
posami?ne medalje Adam Małysz 6
vseh medalj Gregor Schlierenzauer
Thomas Morgenstern 		11
ekipni naslovi Avstrija 9
ekipne medalje Avstrija 15
najmlaj?i zmagovalec (Thunder Bay '95) Tommy Ingebrigtsen 17 let, 222 d
najstarej?i zmagovalec (Val de Fiemme '13) Anders Bardal 30 let, 183 d
?tevilo vseh nastopov Noriaki Kasai 13

Svetovno prvenstvo v poletih [ uredi | uredi kodo ]

Kategorija Rekord
posami?ni naslovi Steiner , Hannawald , Ljøkelsøy 2
posami?ne medalje Matti Nykanen 5
vseh medalj Janne Ahonen 7
ekipni naslovi Avstrija 3
ekipne medalje Norve?ka, Finska, Avstrija 4
najmlaj?i zmagovalec (Oberstdorf '08) Gregor Schlierenzauer 18 let, 47 d
najstarej?i zmagovalec (Vikersund '12) Robert Kranjec 30 let, 224 d
?tevilo vseh nastopov Janne Ahonen , Noriaki Kasai 9

Letalnica bratov Gori?ek ;
staro dosko?i??e iz leta 2005
Letalnica bratov Gori?ek ;
star nalet iz leta 2005
Einsiedeln, ?vica
Pragelato iz ( OI 2006 )

Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

Kategorija Rekord
priv skok na plastiki (Zella-Mehlis; 31/10/1954) trial jumpers tested plastic ?
prvi uradni skok (Oberhof; 20/11/1954) Werner Lesser 42.0 m
svetovni rekord na plastiki (Sochi '16) Dimitrij Vasiljev 147.5 m
prvi skok ?ez 100 m sploh - padec (PontedLegno,1935) Olav Ulland 103.5 m
prvi skok ?ez 100 m uradno ( Planica , 1936) Sepp Bradl 101.5 m
prvi skok ?ez 200 m sploh - padec ( Planica , 1994) Andreas Goldberger 202.0 m
prvi skok ?ez 200 m uradno ( Planica , 1994) Toni Nieminen 203.0 m
prvi skok ?ez 250 m sploh ( Vikersund , 2015) Peter Prevc 250.0 m
najve? poletov preko 200 m Robert Kranjec 198
svetovni rekord (Vikersund '15) Anders Fannemel 251.5 m
svetovni rekord s kamero (Planica '15) Jurij Tepe? 237.5 m
svetovni rekord nad 30+ (Vikersund '12) Robert Kranjec 244.0 m
svetovni rekord nad 35+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m
svetovni rekord nad 40+ (Vikersund '17) Noriaki Kasai 241.5 m
svetovni rekord nad 45+

(Vikersund ‘17) || Noriaki Kasai || align=center|241.5m

svetovni rekord nad 50+

(Vikersund ‘24) || Noriaki Kasai || align=center|212m

mladinski svetovni rekord (Planica '08) Gregor Schlierenzauer 233.5 m
najdalj?i polet paralelno sploh - padec (Planica '91) Andre Kiesewetter 196.0 m
svetovni rekord paraleln (Planica '87, '91) Piotr Fijas , Ralph Gebstedt 194.0 m
prva posami?na tekma za svetovni pokal Cortina d'Ampezzo 1979
prva posami?na tekma za svetovni pokal Predazzo 1992
prva me?ana ekipna tekma sploh (pari) Mostec , Ljubljana 2012
prva me?ana ekipna tekma (?tirje v ekipi) Courchevel, Francija 2012
prva me?ana ekipna tekma za svetovni pokal Lillehammer 2012
?tevilo vseh nastopov na velikih tekmovanjih Noriaki Kasai 27
prvi tandem skok v zgodovini ( Planica HS45, 2016) Rok Urbanc
Jaka Rus 		35 m

Novoletna turneja [ uredi | uredi kodo ]

Kategorija Rekord
skupne zmage Janne Ahonen 5
posami?ne zmage Jens Weißflog 10
najmlaj?i zmagovalec tekme (Oberstdorf '91) Toni Nieminen 16 let, 212 d
najstarej?i zmagovalec tekme (Bischofshofen '96) Jens Weißflog 31 let, 169 d
najmlaj?i zmagovalec skupno (1991/92) Toni Nieminen 16 let, 220 d
najstarej?i zmagovalec skupno (1995/96) Jens Weißflog 31 let, 169 d
?tevilo nastopov Noriaki Kasai 26

Najbolj?i skakalci vseh ?asov [ uredi | uredi kodo ]

Za podrobnosti in sistem to?kovanja glej Seznam najbolj?ih smu?arskih skakalcev vseh ?asov .

Lestvica, kjer ?tejejo samo individualni rezultati, se ra?una na podlagi sistema ski-database super ranking to?kovanja (posodobljeno: 12. marca 2020) : [29]

Mo?ki [ uredi | uredi kodo ]

Uvr. Dr?ava To?ke
1 Matti Nykanen   Finska 229.40
2 Adam Małysz   Poljska 194.70
4 Kamil Stoch   Poljska 183.70
3 Janne Ahonen   Finska 178.40
5 Jens Weißflog   Vzhodna Nem?ija
  Nem?ija 		171.70
6 Gregor Schlierenzauer   Avstrija 167.10
7 Simon Ammann    ?vica 143.50
8 Andreas Goldberger   Avstrija 137.30
9 Stefan Kraft   Avstrija 120.00
10 Thomas Morgenstern   Avstrija 118.30
11 Martin Schmitt   Nem?ija 109.00
12 Peter Prevc   Slovenija 103.60
13 Armin Kogler   Avstrija 76.95
14 Espen Bredesen   Norve?ka 76.70
15 Andreas Felder   Avstrija 75.90
16 Kazuyoshi Funaki   Japonska 73.40
17 Sven Hannawald   Nem?ija 73.00
18 Severin Freund   Nem?ija 69.90
19 Primo? Peterka   Slovenija 69.00
20 Rjoju Kobaja?i   Japonska 64.30
21 Noriaki Kasai   Japonska 60.80
22 Toni Nieminen   Finska 57.50
23 Matti Hautamaki   Finska 56.70
24 Andreas Widholzl   Avstrija 53.30
P
I
O
N
I
R
J
I 		Bjørn Wirkola   Norve?ka 50.25
Toni Innauer   Avstrija 40.80
Birger Ruud   Norve?ka 35.95
Ji?i Ra?ka   ?e?koslova?ka 28.75
Walter Steiner    ?vica 20.70
Sepp Bradl (prvi preko 100 m)   Tretji rajh
  Avstrija 		20.20
Sigmund Ruud (Kongsberg)   Norve?ka 16.90
Olaf Rye (1808)   Norve?ka
  Danska 		prvi skok v
zgodovini
Sondre Norheim (1868)   Norve?ka telemark
Mirosław Graf (1969)   Poljska V-slog

Daniela Iraschko-Stolz , prva ?enska, ki je preletela 200 m
Rok Urbanc ;
V-slog (Holmenkollen 2005)
Ji?i Ra?ka (2008)

?enske [ uredi | uredi kodo ]

Uvr. Dr?ava To?ke
1 Sara Takana?i   Japonska 132.80
2 Daniela Iraschko-Stolz   Avstrija 62.30
3 Maren Lundby   Norway 47.70
4 Sarah Hendrickson   ZDA 41.00
5 Carina Vogt   Nem?ija 34.90
6 Eva Ganster   Avstrija 27.00
7 Juki Ito   Japan 20.50
8 Katharina Althaus   Germany 16.20
9 Anita Wold   Norve?ka 15.00
10 Johanne Kolstad   Norve?ka 12.00
11 Hilda Stang   Norve?ka 9.00
Ingrid Olsdatter Vestby (1863)   Norway prvi skok v
zgodovini
Tiina Lehtola (1981)   Finland prva preko
100 m

Sistem to?kovanja [ uredi | uredi kodo ]

Zlato Srebro Bron 4.?10.
Olimpijske igre (1924?1980) 7 2.8 1.4 0.25
Olimpijske igre (1984?danes) 15 6 3 0.5
SP v nordijskem smu?anju (1931?1980) 4 1.15 0.75 0.1
SP v nordijskem smu?anju (1982?danes) 8 3 1.5 0.2
SP v poletih 6 2 1 0.1
Zmaga Drugi Tretji 4.?10.
Svetovni pokal 1 0.3 0.2 0.1
Kristalni globus
Svetovni pokal skupno (veliki) 15
Svetovni pokal v poletih (mali) 5
Ostalo
Novoletna turneja skupno 10
Raw Air skupno 7
Svetovni rekord 3

Mejniki [ uredi | uredi kodo ]

Sepp Bradl , leta 1936 uradno prvi preletel 100 metrov
Andreas Goldberger , leta 1994 je kot prvi ?lovek v zgodovini preletel 200 metrov, a ?al podrsal

Mo?ki [ uredi | uredi kodo ]

Prvi skok Datum Dr?ava Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini 22/11/1808 Olaf Rye   Norve?ka
  Danska 		Cerkev pri Eidsbergu Eidsberg, Norve?ka 9.5
?ez 50 metrov sploh 16/02/1913 Ragnar Omtvedt Združene države Amerike Zdru?ene dr?ave Wolverine Hill Ironwood, Michigan , Zdru?ene dr?ave 51.5
?ez 100 metrov sploh (padec) 17/03/1935 Olav Ulland   Norve?ka Trampolino Gigante Corno d'Aola Ponte di Legno, Kraljevina Italija 103.5
?ez 100 metrov uradno (pristanek) 15/03/1936 Sepp Bradl   Avstrija Bloudkova velikanka Planica , Kraljevina Jugoslavija 101.5
?ez 150 metrov sploh 11/02/1967 Lars Grini   Norve?ka Heini-Klopfer-Skiflugschanze Oberstdorf , Zahodna Nem?ija 150.0
?ez 200 metrov sploh (padec) 17/03/1994 Andreas Goldberger   Avstrija Velikanka bratov Gori?ek Planica , Slovenija 202.0
?ez 200 metrov uradno (pristanek) 17/03/1994 Toni Nieminen   Finska Velikanka bratov Gori?ek Planica , Slovenija 203.0
?ez 250 metrov uradno

(pristanek)

14/02/2015 Peter Prevc   Slovenija Vikersundbakken Vikersund , Norve?ka 250.0

?enske [ uredi | uredi kodo ]

Prvi skok Datum Dr?ava Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini __/01/1863 Ingrid Olsdatter Vestby   Norve?ka Nordbybakken Trysil , Norve?ka ni znano
?ez 50 metrov sploh __/__/1932 Johanne Kolstad   Norve?ka Grakallbakken Trondheim , Norve?ka 62.0
?ez 100 metrov sploh 29/03/1981 Tiina Lehtola   Finska Rukatunturi Kuusamo , Finska 110.0
?ez 150 metrov sploh 05/02/1994 Eva Ganster   Avstrija Kulm Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija 161.0
?ez 200 metrov sploh 29/01/2003 Daniela Iraschko   Avstrija Kulm Tauplitz/Bad Mitterndorf, Avstrija 200.0

Tandem [ uredi | uredi kodo ]

Prvi skok Datum Dr?ava Skakalnica Kraj Metri
v zgodovini 18/02/2016 Rok Urbanc
Jaka Rus 		  Slovenija
  Slovenija 		Nordijski center Planica HS45 Planica , Slovenija 35.0

Skoki z oceno 5 x 20 [ uredi | uredi kodo ]

Seznam vseh skokov, katerim so sodniki za slog dodelili ocene z maksimalnim izkupi?kom 5 x 20. Kazujo?i Funaki (dvakrat), Sven Hannawald in Wolfgang Loitzl so dobili ocene 4x20 (plus enkrat 19.5) za drugi skok in skupaj 9 x 20 znotraj ene tekme. Kazujo?i Funaki je edini skakalec doslej, ki je to oceno prejel ve? kot enkrat, skupaj kar ?tirikrat. Do zdaj je samo sedem razli?nih skakalcev skupno desetkrat doseglo vseh pet dvajsetic:

?t. Datum Uvr. Skakalnica Kraj Tekmovanje Metri
1 07/03/1976 Avstrija Anton Innauer 1. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K175 Oberstdorf KOP mednarodni teden poletov 176.0
2 24/01/1998 Japonska Kazujo?i Funaki 2. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185 Oberstdorf Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998 187.5
3 25/01/1998 Japonska Kazujo?i Funaki 1. Heini-Klopfer-Skiflugschanze K185 Oberstdorf Svetovni pokal 1997/98 / SP v poletih 1998 205.5
4 15/02/1998 Japonska Kazujo?i Funaki 1. Hakuba K120 Nagano Zimske olimpijske igre 1998 132.5
5 17/01/1999 Japonska Kazujo?i Funaki 2. Wielka Krokiew K116 Zakopane Svetovni pokal 1998/99 119.0
6 08/02/2003 Nemčija Sven Hannawald 1. Muhlenkopfschanze K130 Willingen Svetovni pokal 2002/03 142.0
7 08/02/2003 Japonska Hideharu Mijahira 6. Muhlenkopfschanze K130 Willingen Svetovni pokal 2002/03 135.5
8 06/01/2009 Avstrija Wolfgang Loitzl 1. Paul-Ausserleitner-Schanze HS140 (no?na) Bischofshofen Novoletna turneja 2008/09 142.5
9 20/03/2015 Slovenija Peter Prevc 1. Letalnica bratov Gori?ek HS225 Planica Svetovni pokal 2014/15 233.0
10 22/03/2015 Slovenija Jurij Tepe? 1. Letalnica bratov Gori?ek HS225 Planica Svetovni pokal 2014/15 244.0

Rekorden dnevni obisk [ uredi | uredi kodo ]

Posami?ne tekme ki so presegle 50 tiso? obiskovalcev v enem dnevu na eni tekmi. Seznam ni popoln:

Holmenkollbakken, Oslo na Zimskih olimpijskih igrah 1952 ; tekma na kateri se je zbralo najve? ljudi v zgodovini, kar 143 tiso?
Date Location Attendance Hill Competition
14. februar 1952 Norveška Holmenkollen 143,000 Holmenkollbakken Zimske olimpijske igre 1952
16. februar 1936 Nemčija Garmisch-Partenkirchen 130,000 Große Olympiaschanze Zimske olimpijske igre 1936
18. februar 1962 Poljska Zakopane 120,000 Wielka Krokiew SP v nordijskem smu?anju 1962
marec 1946 Norveška Holmenkollen 106,000 Holmenkollbakken Tekmovanje miru
16. marec 1985 Slovenija Planica 80-100,000 Velikanka bratov Gori?ek SP v smu?arskih poletih 1985
27. februar 1938 Združene države Amerike Los Angeles 88,000 LA Memorial Coliseum Stadium 1st Annual Southern California Open Ski Meet
22. marec 1997 Slovenija Planica 70,000 Velikanka bratov Gori?ek Svetovni pokal 1996/97
3. marec 2011 Norveška Holmenkollen 70,000 Holmenkollbakken SP v nordijskem smu?anju 2011
20. februar 1989 Finska Lahti 60,000 Salpausselka SP v nordijskem smu?anju 1989
20. marec 2010 Slovenija Planica 55,000 Letalnica bratov Gori?ek SP v smu?arskih poletih 2010
14. marec 1987 Slovenija Planica 50,000 Velikanka bratov Gori?ek Svetovni pokal 1986/87
17. februar 1998 Japonska Nagano 50,000 Hakuba Zimske olimpijske igre ekipno1998

Seznam rekordov po dr?avah [ uredi | uredi kodo ]

Za svetovne rekorde glej Seznam svetovnih rekordov v smu?arskih skokih .
Holmenkollen (napredek)
Holmenkollen (1892)
Holmenkollen (1938)
Holmenkollen (moderno)

Mo?ki [ uredi | uredi kodo ]

Uvr. Dr?ava Metri Kraj Leto Sklici
1 Stefan Kraft (WR)   Avstrija 253.5 Vikersund 2017 [30]
2 Robert Johansson Zastava Norveške  Norve?ka 252.0 Vikersund 2015 [31]
3 Kamil Stoch   Poljska 251.5 Planica 2017 [32]
4 Peter Prevc Zastava Slovenije  Slovenija 250.0 Vikersund 2015 [33]
5 Markus Eisenbichler   Nem?ija 248.0 Planica 2017 [34]
6 Kevin Bickner Združene države Amerike Zdru?ene dr?ave 244.5 Vikersund 2017 [35]
7 Rjoju Kobaja?i   Japonska 252.0 Planica 2017 [36]
8 Janne Happonen   Finska 240.0 Vikersund 2011 [37]
9 Simon Ammann Zastava Švice  ?vica 238.5 Vikersund 2011 [38]
Planica 2016 [39]
10 Antonin Hajek   ?e?ka 236.0 Planica 2010 [40]
11 Dimitrij Vasiljev   Rusija 233.5 Vikersund 2015 [41]
12 Alex Insam Zastava Italije  Italija 232.5 Planica 2017 [41]
13 Vincent Descombes Sevoie   Francija 230.5 Vikersund 2016 [42]
14 Mackenzie Boyd-Clowes Kanada 224.0 Planica 2016 [43]
15 Vladimir Zografski   Bolgarija 213.5 Planica 2013 [44]
16 Kaarel Nurmsalu   Estonija 213.0 Planica 2017 [41]
17 Isak Grimholm Zastava Švedske  ?vedska 207.5 Planica 2007 [41]
Choi Heung-Chul   Ju?na Koreja Planica 2008 [41]
19 Petr Chaadaev Zastava Belorusije  Belorusija 197.5 Kulm 2006 [41]
20 Radik ?aparov Zastava Kazahstana  Kazahstan 196.5 Planica 2007 [41]
21 Martin Mesik Zastava Slovaške  Slova?ka 195.5 Kulm 2006 [41]
22 Vitaliy Shumbarets Zastava Ukrajine  Ukrajina 189.5 Planica 2009 [45]
23 Nico Polychronidis Zastava Grčije  Gr?ija 186.0 Oberstdorf 2013 [41]
24 Christoph Kreuzer Zastava Nizozemske  Nizozemska 162.0 Planica 2002 [41]
25 Faik Yuksel Zastava Turčije  Tur?ija 150.0 Oberstdorf 2000s [46]
26 Koba Tsakadze Zastava Gruzije  Gruzija 142.0 Vikersund 1967 [47]
27 Bernat Sola Zastava Španije  ?panija 141.0 Kulm 1986 [41]
28 Gabor Geller Zastava Madžarske  Mad?arska 139.0 Harrachov 1980 [41]
29 Andreas Bjelke Nygaard Zastava Danske  Danska 137.0 Lillehammer 2000s [41]
30 Robert Lock Zastava Velike Britanije  Zdru?eno kraljestvo 130.0 Park City 2015 [48]
31 Eduard Torok Zastava Romunije  Romunija 128.0 Engelberg 2013 [41]
32 Dmitry Chvykov Zastava Kirgizistana  Kirgizistan 124.0 Innsbruck 2002 [49]
33 Tian Zhandong Ljudska republika Kitajska Kitajska 121.5 Bischofshofen 2004 [50]
34 Josip ?porer   Hrva?ka 102.0 Planica 1940s [51]
Kristaps Ne?borts Latvijaska zastava Latvija Liberec 2012 [52]
36 Zbigniew Kiwert Litovska zastava Litva 86.0 Ni?ni Novgorod 1960 [53]
37 Skarpheðinn Guðmundsson Islandska zastava Islandija 80.0 Squaw Valley 1960 [54]
38 Goga Popov ml. Zastava Severne Makedonije  Severna Makedonija 62.0 Planica 1952 [55]
39 Hal Nerdal   Avstralija 53.0 Squaw Valley 1960 [41]
Chris Hellerud Falun 1974 [56]
40 Dunstan Odeke Zastava Ugande  Uganda 50.0 Oslo 1990s [56]
41 Bo?o ?vorovi?   ?rna gora 46.0 ?abljak 1960s [57]
42 Vid ?erne   Srbija 40.0 Jahorina 1949 [58]
43 D?emo Zahirovi? Zastava Bosne in Hercegovine  Bosna in Hercegovina 36.0 Jahorina 1949 [59]
44 Rembert Notten   Belgija 35.0 Ruckershausen 2012 [60] [61] [62]
Richard Brown Irska Gothenburg 2002 [41]
46 Hans Holm   Grenlandija 23.3 Nuuk 1949 [63]
47 Brian MacMillan Zastava Nove Zelandije  Nova Zelandija 18.6 Mount Cook 1937 [64]

?enske [ uredi | uredi kodo ]

Uvr. Dr?ava Metri Kraj Leto Sklici
1 Daniela Iraschko-Stolz (WR)   Avstrija 200.0 Kulm 2003 [65]
2 Anette Sagen Zastava Norveške  Norve?ka 174.5 Vikersund 2004 [65]
Helena Olsson Zastava Švedske  ?vedska 174.5 Vikersund 2004 [65]
4 Lindsey Van ZDA 171.0 Vikersund 2004 [65]
5 Ulrike Graßler   Nem?ija 146.0 Willingen 2010 [65]
6 Sara Takana?i   Japonska 141.0 Saporo 2011 [65]
7 ?pela Rogelj Zastava Slovenije  Slovenija 140.0 Klingenthal 2012 [65]
7 Irina Taktajeva   Rusija 137.0 [65]
8 Bigna Windmuller Zastava Švice  ?vica 133.0 Oberstdorf 2008 [65]
9 Julia Clair   Francija 131.5 Planica 2014 [65]
10 Atsuko Tanaka Kanada 130.0 Courchevel 2013 [65]
Zastava Italije  Italija 130.0 Oslo 2016 [65]
12 Julia Kykkanen   Finska 125.0 Oslo 2016 [65]
13 Michaela Dole?elova   ?e?ka 116.5 Courchevel 2013 [65]
14 Daniela Haralambie Zastava Romunije  Romunija 115.0 Oslo 2016 [65]
15 Kinga Raida   Poljska 111.0 Planica 2016 [65]
16 Wendy Vuik Zastava Nizozemske  Nizozemska 107.0 Oslo 2013 [65]
17 Virag Voros Zastava Madžarske  Mad?arska 101.0 Predazzo 2016 [65]
18 Tong Ma Ljudska republika Kitajska Kitajska 99.0 Erzurum 2012 [65]
19 ?arlote ???le Latvijaska zastava Latvija 85.0 Predazzo 2013 [65]
20 Anemarii Bendi   Estonija 83.0 Otepaa 2014 [65]
21 Valentina Sderzhikova Zastava Kazahstana  Kazahstan 80.0 Szczyrk 2015 [65]
22 Guy-Lim Park   Ju?na Koreja 79.5 Notodden 2015 [65]
23 Khrystyna Droniak Zastava Ukrajine  Ukrajina 77.0 Szczyrk 2016 [65]

Trenutno aktivni [ uredi | uredi kodo ]

Holmenkollbakken ski jump, 1916
Copper Peak , Michigan ; edina letalnica izven Europe
Lake Placid (OI skakalnici)
Ni?ni Novgorod , Rusija

Najbolj prepoznavna imena, ki trenutno aktivno ska?ejo:

Mo?ki [ uredi | uredi kodo ]

?enske [ uredi | uredi kodo ]

Neuspe?ni [ uredi | uredi kodo ]

Eden je zaslovel s padcem, drugi pa z lai?nim pristopom:

  • Slovenija Vinko Bogataj ? zaslovel v odddaji "Wide World of Sports" ameri?ke televizije ABC, kot "The Agony of Defeat man", ko se je njegov spektakularen padec na letalnici v Oberstdorfu kar nekaj let vrtel v uvodni ?pici te oddaje
  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Eddie "The Eagle" Edwards ? britanski zmagovalec ljudskih src, ki je s svojim povsem amaterskim pristopom na Zimskih olimpijskih igrah 1988 osvojil zadnje mesto. Po njem so leta 2016 posneli film.

Smu?arski poleti [ uredi | uredi kodo ]

Za glavni ?lanek glej Smu?arski poleti .

Seznami smu?arskih skakalcev po dr?avah [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ Sihera, Elaine (2010-01-13). "History of Ski Jumping Winter Olympics Norway Matt Nykanen Sondre Nordheim Olaf Rye" . sportinglife360.com. Helium, Inc. Archived from the original on 2014-06-06 . Retrieved 2015-05-13.
  2. ↑ ≫Computational Fluid Dynamics for Sport Simulation by Martin Peters (2009)≪ . Google . Pridobljeno 15. novembra 2016 .
  3. ↑ 3,0 3,1 Saur, Lasse (1999): Norske ski ? til glede og besvær. Research report, Høgskolen i Finnmark.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Haarstad, Kjell (1993): Skisportens oppkomst i Norge. Trondheim: Tapir.
  5. ↑ ≫Huseby competition in Oslo≪ . skisprungschanzen.com . Pridobljeno 15. marca 2015 . [ mrtva povezava ]
  6. ↑ 6,0 6,1 Kunnskapsforlagets idrettsleksikon (Encyclopedia of Sports), Oslo: Kunnskapsforlaget, 1990. ISBN 82-573-0408-5
  7. ↑ MacArthur, Paul J. (Mar?Apr 2011). Skiing Heritage Journal , pp. 20?25, at Google Books . International Skiing History Association. Retrieved 2015-05-22.
  8. ↑ ≫Birger Ruud: dru?ina smu?arskih skakalcev≪ . sports.jrank.org . Pridobljeno 14. marca 2016 .
  9. ↑ ≫Sepp Bradl prva zvezda smu?arskih skokov≪ . ORF . Pridobljeno 14. marca 2016 .
  10. ↑ ≫Sepp Bradl prva zvezda smu?arskih skokov ?e drugi? postavil ssvetovni rekord≪ . ORF . Pridobljeno 14. marca 2016 .
  11. ↑ Ito, Shinichiro; Seo, Kazuya; Asai, Takeshi (2008). "An Experimental Study on Ski Jumping Styles (P140)" Arhivirano 2016-03-12 na Wayback Machine .. The Engineering of Sport 7 . Retrieved 2015-03-09.
  12. ↑ Higdon, Hal (March?April 1991). Snow Country , pp. 48?51, at Google Books . Retrieved 2015-05-23.
  13. ↑ ≫5o years from K.O.P. foundation≪ . planica.si. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. novembra 2016 . Pridobljeno 18. oktobra 2012 .
  14. ↑ ≫First time the wind and gate compensation was used jumping at World Cup event in Oberstdorf In 2010≪ (PDF) . International Ski Federation . Pridobljeno 30. januarja 2010 .
  15. ↑ ≫Fair compensation for gate and wind conditions in ski jumping ? estimated from competition data using a mixed model≪ . epec.org . Pridobljeno 30. januarja 2010 .
  16. ↑ ≫Prvi? v zgodovini smu?arskih skokov: tekma me?anih parov≪ . szlj.si . Pridobljeno 16. junija 2012 .
  17. ↑ ≫Ski jumping hills in Mostec, Ljubljana≪ . skisprungschanzen.com . Pridobljeno 12. junija 2012 .
  18. ↑ ≫Vti?eva in Nagli? zmagovalca me?anih parov≪ . RTV Slovenia . Pridobljeno 16. junija 2012 .
  19. ↑ ≫First ever tandem ski jump in Planica on 18 February 2016≪ . youtube . Pridobljeno 21. februarja 2016 .
  20. ↑ ≫New ski brands replace Fluege.de and Elan≪ . International Ski Federation . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. septembra 2016 . Pridobljeno 12. junija 2016 .
  21. ↑ ≫Innovation: Illuminated inrun-track≪ . International Ski Federation . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 12. decembra 2016 . Pridobljeno 29. septembra 2016 .
  22. ↑ ≫Razvoj skakalnega sloga≪ . skijumping-info.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. februarja 2014 . Pridobljeno 15. januarja 2012 .
  23. ↑ ≫Za skakalce je pomembna te?a≪ . New York Times . Pridobljeno 11. februarja 2010 .
  24. ↑ Jessica (2011-12-04). "USA's Sarah Hendrickson wins first-ever Women's Ski Jumping World Cup competition" Arhivirano 2015-02-22 na Wayback Machine .. Women's Sports & Entertainment Network. Retrieved 2015-01-28.
  25. ↑ ≫FIS MEDIA INFO: Decisions of the 45th International Ski Congress in Vilamoura/Algarve≪ . International Ski Federation . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. januarja 2013 . Pridobljeno 14. novembra 2009 .
  26. ↑ ≫IOC approves skicross; rejects women's ski jumping≪ . iht.com . Pridobljeno 15. marca 2009 .
  27. ↑ ≫Female Ski Jumpers Seem Olympic Inclusion≪ . Epoch Times . Pridobljeno 14. novembra 2009 . [ mrtva povezava ]
  28. ↑ ≫Why women can't ski jump in the Winter Olympics≪ . Christian Science Monitor . Pridobljeno 14. novembra 2014 .
  29. ↑ ≫Super Ranking for alpine skiing≪ . ski-database.com. 15. julij 2016.
  30. ↑ ≫Austrian national record by Kraft≪ . YouTube . Pridobljeno 15. februarja 2016 .
  31. ↑ ≫watch Anders Fannemel set the new world record≪ . Telegraph . Pridobljeno 16. februarja 2015 .
  32. ↑ ≫Superlotnik Stoch przesun?ł granic?! Rekord Polski pobity≪ (v polj??ini). tvn24.pl . Pridobljeno 21. marca 2015 .
  33. ↑ ≫Watch: Peter Prevc sets new ski jumping world record with 'perfect' leap of 250m (820 feet)≪ . Telegraph . Pridobljeno 14. februarja 2015 .
  34. ↑ ≫Freund wins ski flying event In Vikersund and set German record≪ . Yahoo . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. novembra 2016 . Pridobljeno 15. februarja 2015 .
  35. ↑ ≫US national record by Alborn≪ . parkrecord.com . Pridobljeno 19. marca 2017 .
  36. ↑ ≫Japanese national record by Kasai in Vikersund≪ . YouTube . Pridobljeno 15. februarja 2015 .
  37. ↑ ≫Finnish national record by Happonen≪ . YouTube . Pridobljeno 13. februarja 2011 .
  38. ↑ ≫Swiss national record by Ammann in Vikersund≪ . YouTube . Pridobljeno 13. februarja 2011 .
  39. ↑ ≫Swiss national record by Ammann tied in Planica≪ . YouTube . Pridobljeno 20. marca 2016 .
  40. ↑ ≫Czech national record by Hajek≪ . YouTube . Pridobljeno 20. marca 2010 .
  41. ↑ 41,00 41,01 41,02 41,03 41,04 41,05 41,06 41,07 41,08 41,09 41,10 41,11 41,12 41,13 41,14 41,15 ≫Rekordy i statystyki: Loty narciarskie≪ . skokinarciarskie.pl (v polj??ini) . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  42. ↑ ≫French national record by Descombes Sevoie≪ . YouTube . Pridobljeno 15. februarja 2016 .
  43. ↑ ≫MacKenzie Boyd-Clowes becomes first Canadian ski jumper to fly past 200 metres≪ . Calgary Harald . Pridobljeno 4. februarja 2013 .
  44. ↑ ≫Bugarian national record by Zografski≪ . YouTube . Pridobljeno 20. marca 2013 .
  45. ↑ ≫Ukrainian national record by Shumbarets≪ . YouTube . Pridobljeno 25. marca 2009 .
  46. ↑ ≫Turkish national record by Yuksel from 6:28?6:38≪ . 24ur.com . Pridobljeno 25. marca 2009 .
  47. ↑ ≫Skifliegen: Zwei Weltrekorde≪ . Arbeiter-Zeitung (v nem??ini): 10. 1967 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  48. ↑ ≫Brits will compete in the Junior World Championships?≪ . skijumping.pl (v polj??ini). 29. november 2016.
  49. ↑ ≫Results Training 1 Innsbruck, THU 3 JAN 2002≪ (PDF) . fis-ski.com . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 14. maja 2003 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  50. ↑ ≫FIS Continental Cup Competition in Bischofshofen Individual K125 Official Results≪ (PDF) . fis-ski.com . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 8. avgusta 2004 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  51. ↑ ≫Vas zanima, kak?en so rekordi po dr?avah v smu?arskih poletih≪ . siol.net . Pridobljeno 16. marca 2014 .
  52. ↑ Paweł Borkowski. ≫Ne?borts z nowym rekordem Łotwy! Zobacz, jak skacz? Łotysze (wideo)≪ . nicesport.pl (v polj??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. aprila 2013 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  53. ↑ Henryk Ma?ul (Maj 2006). ≫Ptaki w locie na?laduj?c≪ . tygodnik.lt (v polj??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. decembra 2013 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  54. ↑ ≫Skiðastokkið verður hapunktur leikanna≪ . Alþyðublaðið : 16. 28. februar 1960 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  55. ↑ ≫Пред "Четирите скокалници" имаше четирикатна скокалница на Шапка≪ . novamakedonija.com.mk (v makedon??ini). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. aprila 2013 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  56. ↑ 56,0 56,1 Adrian Dworakowski. ≫Egzotyczne skoki narciarskie≪ . skijumping.pl (v polj??ini) . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  57. ↑ ≫?abljak≪ . skisprungschanzen.com . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  58. ↑ ≫Prva skija?ka skakaonica u Palama≪ . palelive.com (v bosan??ini) . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  59. ↑ ≫ISTORIJA SKIJANJA NA JAHORINI I BIH≪ (v bosan??ini) . Pridobljeno 6. februarja 2015 .
  60. ↑ ≫Neerpeltenaar kroont zich tot Belgisch kampioen schansspringen≪ (v nizozem??ini). Het Belang van Limburg. 13. junij 2012 . Pridobljeno 14. junija 2012 .
  61. ↑ Broekx, Jesse (11. junij 2012). ≫Tom Waes niet langer beste Belgische schansspringer≪ (v nizozem??ini). sport.be.msn.com. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 15. septembra 2019 . Pridobljeno 14. junija 2012 .
  62. ↑ Van Horne, Kizzy (14. junij 2012). ≫Twintiger snoept Belgisch record schansspringen van Tom Waes af≪ (v nizozem??ini). Het Nieuwsblad . Pridobljeno 14. junija 2012 .
  63. ↑ ≫Rekord i Skihop≪ . Grønlandsposten . 15. marec 1949 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  64. ↑ ≫Ski-ing. Americans at Mount Cook. Durrance wins two events≪ . Auckland Star : 15. 27. julij 1937 . Pridobljeno 12. februarja 2013 .
  65. ↑ 65,00 65,01 65,02 65,03 65,04 65,05 65,06 65,07 65,08 65,09 65,10 65,11 65,12 65,13 65,14 65,15 65,16 65,17 65,18 65,19 65,20 65,21 65,22 65,23 ≫Seznam ?enskih osebnih rekordov≪ (PDF) . skisprungschanzen.com . Pridobljeno 2. decembra 2016 .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: Leksikon ?portnih panog Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, ( COBISS )
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Smu?arski skoki .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Smu?arski_skoki&oldid=6212022 ≪