Maraton
je najdalj?a teka?ka
atletska
disciplina. Proga za maratonski tek je navadno dolga 42,195 km (26 milj in 385 jardov). Maraton se ?teje za najte?jo atletsko disciplino in eno najte?jih ?portnih disciplin nasploh.
Maraton je bil ena izmed disciplin prvih
olimpijskih iger
moderne dobe leta 1896, toda razdaljo so dolo?ili ?ele leta 1921. Vsako leto je po svetu ve? kot 500 maratonskih tekem. Najve?ji na svetu je New York City Marathon, 4. novembra leta 2018 je bilo na startu kar 53.121 teka?ev, v cilj jih je pri?lo 52.812.
[1]
Za primerjavo, najve?ja udele?ba na najve?jem slovenskem maratonu, ljubljanskem je bila leta 2015 in sicer skupaj 2.159 teka?ic in teka?ev (1739 mo?kih in 420 ?ensk).
[2]
Ime "maraton" izhaja iz gr?ke legende o
gr?kem
vojaku Filipidu, ki je pretekel pot od
Maratona
do
Aten
, da bi sporo?il
zmago gr?ke vojske nad Perzijci
. Po tej zgodovinski, a nepotrjeni zgodbi je Filipid ob prihodu v Atene zaradi napora umrl.
Svetovni rekorder v maratonu je bil Kenijec Eliud Kipchoge, ki je 16. septembra 2018 v
Berlinu
pretekel progo v 2 urah, 1 minuti, 39 sekundah
[3]
. Leta 2022,
25. septembra
, spet v Berlinu pa je izbolj?al rezultat ?e za 30 sekund, sedaj je rekord 2 uri, minuta in devet sekund.
[4]
Pri ?enskah pa je rekorderka Brigid Kosgei (Kenija), ki je 13. oktobra 2019 v Chicagu progo pretekla v 2 urah, 14 minutah in 4 sekundah.
[5]
Nepriznani svetovni rekord
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na Dunaju je 12. oktobra 2019 potekala teka?ka prireditev INEOS 1:59 Challenge, na kateri je Eliud Kipchoge dosegel ?as pod dvema urama, natan?no 1:59:40.2. Vendar se zaradi posebnih okoli??in prireditve, rekord uradno ni priznal. Pred tem je Eliud Kipchoge na posebnem teka?kem dogodku Breaking2 maja 2017 v Italiji tekel ?as 2:00:25.
[
navedi vir
]
Slovenski rekorder je ?e vedno
Roman Kej?ar
,
26. marca
leta 2000 je v Torinu dosegel rezultat dve uri, 11 minut in 50 sekund.
[6]
?enska rekorderka pa je
Helena Javornik
, ki je
17. oktobra
2004 v Amsterdamu maratonsko progo pretekla v dveh urah, 27 minutah in 33 sekundah.
[7]
Oba navedena si lastita tudi najbolj?a ?asa v polmaratonu.
Najbolj?ih deset vseh ?asov
[
uredi
|
uredi kodo
]
Po statistiki mednarodne atletske zveze IAAF so navedeni atleti in atletinje najhitrej?i maratonci na svetu.
Razdalje olimpijskih maratonov
Leto
|
Razdalja
(km)
|
Razdalja
(milje)
|
1896
|
40
|
24,85
|
1900
|
40,26
|
25,02
|
1904
|
40
|
24,85
|
1906
|
41,86
|
26,01
|
1908
|
42,195
|
26,22
|
1912
|
40,2
|
24,98
|
1920
|
42,75
|
26,56
|
1924
|
42,195
|
26,22
|
Dol?ina maratona na za?etku ni bila natan?no dolo?ena, ?eprav je pomembno omeniti, da so atleti vedno tekmovali na enako dolgih razdaljah. Razdalje na nekaj prvih olimpijskih igrah so bile okrog 40 kilometrov in so se spreminjale. Dol?ina proge je bila namre? odvisna do mesta, ki je igre organiziralo.
Poenotena dol?ina 42,195 km je obveljala prvi? leta 1924 in od takrat dalje se ne spreminja ve?.
|
---|
Poletni ?porti
| |
---|
Zimski ?porti
| |
---|