Walt Disney
Disney leta 1954
Rojstvo	Walter Elias Disney 5. december 1901 ( {{padleft:1901|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] […] Chicago , Illinois [4] [2] [5]
Smrt	15. december 1966 ( {{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:15|2|0}} ) [4] [1] […] (65 let) Burbank [d] , Kalifornija [4]
Vzrok smrti	plju?ni rak
Grob	Forest Lawn Memorial Park , Glendale, California , U.S.
Bivali??e	Burbank, California
Narodnost	American
Dr?avljanstvo	ZDA [5]
Izobrazba	McKinley High School, Chicago Academy of Fine Arts
Poklic	filmski re?iser , filmski producent , animator , televizijski voditelj , glasovni igralec , pisatelj , producent , slikar , izumitelj , scenarist , filmski igralec , ilustrator , karikaturist , re?iser , igralec , producent
Leta aktivnosti	1920?1966
Doma?i kraj	Chicago , Illinois
Politi?na stranka	Republikanska stranka
Odbori	The Walt Disney Company
Zakonci	Lillian Bounds (1925?66)
Otroci	Diane Marie Disney Sharon Mae Disney
Star?i	Elias Disney Flora Call Disney
Sorodniki	Ronald William Miller (zet) Robert Borgfeldt Brown (zet) Roy Edward Disney (ne?ak)
Dru?ina	Herbert Arthur Disney (brat) Raymond Arnold Disney (brat) Roy Oliver Disney (brat) Ruth Flora Disney (sestra)
Nagrade	7 Emmy Awards 22 Academy Awards Cecil B. DeMille Award
Podpis

Walter Elias Disney ^[6] , ameri?ki producent , re?iser , scenarist , igralec , animator , podjetnik , videc in ?lovekoljub ^[7] , * 5. december 1901 , Chicago , † 15. december , 1966 , Burbank .

Walt Disney je bil sin Flore in Eliasa Disney , imel je tri brate in eno sestro. Kot soustanovitelj podjetja Walt Disney Productions je postal eden najbolj znanih filmskih producentov na svetu. Podjetje se danes imenuje The Walt Disney Company in je imelo leta 2013 letne prihodke okoli 45 milijard dolarjev. ^[8]

Disney je poleg svojega dela kot producent znan tudi kot ?lovek, ki je veliko prispeval k razvoju animacije ter tematskih parkov. Dobil je 7 Emmyjev in prejel 59 imenovanj za Oskarja , med drugim rekordne ?tiri v enem samem letu ^[9] , tako da je po ?tevilu nagrad in imenovanj akademije na rekordnem prvem mestu. ^[10] Skupaj s sodelavci je ustvaril mno?ico animiranih likov, verjetno najbolj znan je Miki Mi?ka .

Disney je umrl za plju?nim rakom leta 1966, le nekaj let pred odprtjem zabavi??nega parka Svet Walta Disneyja v Orlandu, Florida , poznan kot Disneyland .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Otro?tvo [ uredi | uredi kodo ]

Walter Elias Disney se je rodil 5. decembra 1901 v Chicagu . Njegov o?e, Elias Disney, je bil irsko - kanadskega porekla, vendar se je ?e kot otrok skupaj s svojo dru?ino preselil v Kansas ^{[11] [12]} . Ko je bil Elias starej?i, je v Ohiu spoznal Floro Call Disney, Waltovo mamo, ki je bila nem?ko - ameri?ke krvi, ter ji sledil na Florido , kjer sta se leta 1888 poro?ila. Walt se je rodil v dru?ini s petimi otroki, imel je tri starej?e brate in mlaj?o sestro. Ker sta njegova star?a cele dneve delala, sta morala otroke pu??ati same doma, zato je za Walta ve?ino ?asa skrbel njegov starej?i brat Roy, s katerim sta si tudi kasneje ostala blizu; njegov drugi brata in sestra skoraj povsem izginila iz njegovega ?ivljenja. Ko je bil star ?tiri leta, se je dru?ina preselila v Marceline , Missouri , kjer je pre?ivel ve?ino svojega otro?tva. Sanje o tem sre?nem otro?tvu so ga spremljale vse ?ivljenje in iz tega je nabiral ?tevilne zamisli za svoje delo. Tako je glavna ulica v Disneylandu , imenovana Main Street , kopija glavne ceste iz Marcelina.

Na posestvu v Marcelinu so se prvi? pokazale tudi Waltove risarske sposobnosti. Njegova teta Maggie mu je podarila risarski blok in kmalu zatem je prvi? dobil pla?ilo za svoje delo - njegov zdravnik, dr. Sherwood, je za sliko konja pla?al 5 centov. Walt je na za?etku ve?inoma le prerisoval karikature iz ?asopisov , saj so bile to edine slike, s katerimi je odra??al. Waltov stric, Mike Martin, je bil strojevodja l na odseku ?eleznice Santa Fe med Fort Madison - Iowa ? Marceline. Kadar sta zasli?ala pisk lokomotive, sta Walt in Roy stekla na bli?nji gri? in stric ju je pozdravil z dolgim piskom, ki sta mu sledila dva kratka. Kasneje je Waltu prav ta stric tudi pomagal, da je Walt dobil poletno slu?bo, in sicer je na vlaku prodajal hrano, pija?o ter ?asopis potnikom. V ?asu ?ivljenja je potem Walt velikokrat iskal tak?no svobodo, kakr?no je imel takrat, ko je delal na vlaku, zato si je ve?krat zgradil maketo ?eleznice.

Nekaj ?asa je dru?ini dobro kazalo, potem pa se je znova za?ela kriza. Waltov o?e je zbolel in leta 1910 so zaradi denarnih te?av morali na dra?bi prodati posest. Zaradi tega sta se oba starej?a brata odselila, preostala dru?ina pa se je preselila v Kansas City , kjer je Waltov o?e kupil podjetje ?asopisov Kansas City Star , ki je imel dva tiso? naro?nikov. Walt, ki je bil takrat star devet let, in Roy sta naro?nikom vsak dan dostavljala ?asopis.

Elias Disney je svoja sinova vzgajal k trdemu delu. Nobeden od njiju ni imel niti igra? niti ?epnine. Walt je ?est let razna?al ?asopise in samo enkrat je bil zaradi bolezni prost pet tednov. Kasneje je za?el namesto bolnega o?eta dostavljati ?e mleko in jajca, zaradi tega ni imel ?asa, da bi obiskoval ?olo. Njegov brat Roy je imel vsega tega ?alostnega ?ivljenja dovolj, zato je neke no?i na skrivaj od?el, pred tem pa je ?e svetoval Waltu, naj se ne pusti ve? pretepati o?etu. Lo?itev od brata je bila za Walta zelo bole?a, saj je imel brata zelo rad in tudi Roy je Waltu nenehno pomagal ter ga ??itil.

Walt je moral vedno dati o?etu ves denar, ki ga je zaslu?il. Zato mu je kmalu nehal pripovedovati o dodatnih zaslu?kih, da mu je ostalo vsaj nekaj denarja zase. Ker je potreboval ve? denarja, je od leta 1914 dalje za?el skupaj s svojim so?olcem Waltom Pfeifferjem nastopati kot ljubiteljski kabaretist, vendar kot glasbenik ni imel ve?jega uspeha.

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1917 je Elias Disney investiral denar v tovarno marmelade v Chicagu in vsa dru?ina se je preselila tja. Jeseni tega leta je Walt za?el hoditi v McKinley High School , pono?i pa se je ?olal ?e v umetni?kem in?titutu Chicago Art Institute . Prvi? so bile njegove slike tudi objavljene v ?olskem ?asopisu, kjer je vodil rubriko s stripi . Njegovi stripi so bili zelo domoljubni in osredoto?eni na prvo svetovno vojno . Vendar pa Waltovo ?olanje ni dolgo trajalo. Pri 16 letih je zapustil ?olo, ker se je hotel pridru?iti vojski, vendar ga niso sprejeli, ker je bil premlad. Namesto da bi se pridru?il vojski, se je skupaj s svojim prijateljem pridru?il Rde?emu kri?u in od?el za eno leto v Francijo . V tem ?asu je vozil re?ilni avto, ki ga je porisal s svojimi izmi?ljenimi junaki.

Potem se je zopet preselil v Kansas City , da bi za?el svojo umetni?ko kariero . Njegov brat Roy mu je priskrbel slu?bo v Pesmen-Rubin Art Studiu , kjer je Walt delal reklame za ?asopise , revije in kinematografe . Tam je spoznal talentiranega risarja Uba Iwerksa , s katerim se je hitro spoprijateljil. Januarja 1920 sta skupaj ustanovila svoje podjetje in ga poimenovala Iwerks-Disney Commercial Artists . Vendar pa je to podjetje kmalu propadlo, ker se je le malo ljudi upalo naro?ati grafi?ne in animirane izdelke pri neizku?eni dvojici.

Za tem sta od?la partnerja delat vsak po svoje. Disney je za nekaj ?asa opustil animacijo in od?el iskat sre?o kot filmski re?iser v Hollywood . Hodil je od ateljeja do ateljeja, pa so ga povsod zavrnili, zato se je vrnil k animaciji. Njegov prvi hollywoodski studio je bila gara?a njegovega strica Roberta ^[13] , kjer je Walt delal dneve in no?i. Nekaj svojih nedokon?anih del je poslal distributerki Margaret Winkler , ki so ji bila njegova dela zelo v?e? in je hotela z njim posneti ?e ve? takih animirano-igranih filmov , kot je bil Disneyev poskusni film Alice's wonderland . V tem filmu so bili ozadje in nekatere stranske vloge narisani, glavno vlogo pa je igrala resni?na oseba.

Ker pa je imel Disney velike finan?ne te?ave, je za pomo? zopet prosil brata Roya, ki je ta ?as preboleval tuberkulozo v bolni?nici v Los Angelesu . Roy se je strinjal in skupaj sta ustanovila podjetje Disney Brothers' Studio , v katerem se jima je pridru?il ?e Iwerks . Studio je bil postavljen na Hyperion Avenue v Los Angelesu. Leta 1925 je Disney zaposlil gospodi?no Lillian Bounds , ki ga je takoj o?arala. Po nekaj zmenkih sta se 15. julija 1925 poro?ila.

Prvi poskusi [ uredi | uredi kodo ]

Nove serije animirano-igrane oddaje, imenovane Alice Comedies ^[14] , so bile uspe?ne. Ko pa so leta 1927 zaklju?ili s snemanjem te oddaje, se je podjetje bolj posvetilo animiranim filmom in ne ve? animirano-igranim. Posebej so posve?ali svojo pozornost risanemu ma?ku Felixu ter zajcu Oswaldu . Nastale so serije risanke Oswald the Lucky Rabbit, ki so postale zelo priljubljene. Studio se je za?el ?iriti in Disney je zaposlil veliko novih delavcev, med njimi tudi nekaj prej?njih sodelavcev iz Kansas Cityja. Leta 1928 pa je podjetje zopet za?lo v finan?ne te?ave in Disney je tako moral odpustiti ve?ino svojih delavcev. Podjetje je imelo kar nekaj vzponov in padcev, vendar pa se niso vdali ^[15] .

Razvil se je nov animirani lik mi?ke. Ve?ina biografij pravi, da si je Disney zamislil lik mi?ka na poti iz New Yorka , vendar pa obstajajo dvomi, ?e si ga je v resnici res izmislil on ali njegov sodelavec Iwerks. Mi?ek se je najprej imenoval Mortimer , kasneje pa ga je Lillian Disney preimenovala v ljudem dobro poznanega Mickey Mouse ( Miki Mi?ka ). Prva kraj?a risanka o Mikiju je nosila naslov Plane Crazy ( Preprosto nor ), ki je bila tako kot vsa prej?nja Disneyeva dela ? nemi film “. Ker pa se nih?e ni zanimal za predvajanje risanke Plane Crazy in njene naslednice The Gallopin' Gaucho , je Disney naredil novo ozvo?eno risanko z Miki mi?ko, imenovano Steamboat Willie . Poslovne? Pat Powers je priskrbel Disneyu distribucijo in sinhronizator za zvok. Tako so vse tri risanke o Miki Mi?ki pri?le v javnost z zvo?nim posnetkom in tako postale zelo uspe?ne. Vse zvo?ne efekte je posnel Disney sam in nastopal tudi kot Mikijev glas vse do leta 1946 . Prepri?an je bil, da bo Miki zaslovel v javnosti. Risankam o Miki Mi?ki so se leta 1929 pridru?ile ?e kratke glasbene animacije , imenovane Silly Symphonies , in tudi te so gledalci pozitivno sprejeli. Vendar pa kljub temu, da sta bili obe seriji zelo uspe?ni, Disneyev studio ni dobival pripadajo?e vsote denarja od Pata Powersa in leta 1930 je Disney podpisal pogodbo z novim distributerjem Columbia Pictures . Ker pa je ve?ino animacij, ki so jih predvajali in naredili v Disneyevem podjetju med letoma 1928 in 1930, naredil Ub Iwerks, se je le-ta kmalu naveli?al temperamentnega Disneyja, zapustil Disneyev studio in ustanovil svoje lastno podjetje. Walt je za?el obupano iskati nekoga, ki bi lahko zamenjal Iwerksa, kajti tako dobro in hitro risati sam ni znal. S?asoma je zaposlil kar nekaj ljudi, ki so zapolnil izgubo Iwerksa. Tehnologija se je za?ela razvijati in tako so nastale tudi prve barvne risanke . Prva v Disaneyevem studiou narejena barvna animacija z naslovom Flowers and Trees je spadala v serijo Silly Symphonie Leta 1932 je bila tudi nagrajena z Nagrado Akademije, to je z oskarjem , za najbolj?o kratko vsebino v kategoriji animacij. Tega leta pa je Disney dodatno dobil ?e en posebnega oskarja, in sicer za oblikovanje Miki Mi?ke. Leta 1935 so serije kratkih animacij Miki Mi?ke postale barvne in skozi leta je popularnost te prikupne osebice vse bolj rasla, skupaj z njo pa tudi popularnost njenega izumitelja.

Od nekdaj je bil Disneyjev najve?ji up, da bi postal o?e, vendar pa se je prva nose?nost njegove ?ene kon?ala s splavom. To in pritiski s strani podjetja sta pripeljala Walta do ?iv?nega zloma. Zato si je vzel nekaj ?asa za po?itek in od?el z ?eno na po?itnice na Karibe , za tem pa sta potovala ?e skozi Washington . Waltu se je zopet nasmehnila sre?a, kajti njegova ?ena je spet zanosila in 18. decembra 1933 se jima je rodila deklica Diane Marie Disney . Bila sta presre?na in malo ve? kot leto kasneje sta posvojila ?e eno deklico, Sharon Mae Disney , rojeno 21. decembra 1934 .

?eprav je studio izdeloval dve najbolj uspe?ni seriji risank v industriji, je imel Disney vseeno ve?je cilje, zato je leta 1934 za?el na?rtovati celove?erni animirani film . Druga podjetja v filmski industriji so mo?no dvomila o uspehu celove?ernega animiranega filma in so bila prepri?ana, da bo projekt Disneyjev studio uni?il. Tudi njegova ?ena in brat Roy sta ga posku?ala odvrniti od te ideje. Disneyev studio pa se je v to zelo poglobil in za?el natan?no preu?evati vsako stvar, povezano z novim projektom, ter malo eksperimentiral, kajti za celove?erno animacijo z imenom Snegulj?ica in sedem pal?kov . je ?elel dose?i vrhunsko kvaliteto. Film so dokon?ali decembra 1937 , v kinematografe pa je pri?el februarja 1938 kot prvi barvni zvo?ni celove?erni animirani film. Postal je eden najbolj uspe?nih filmov leta 1938 in prinesel ve? kot 98 milijonov dolarjev (okoli 72 milijonov evrov) dobi?ka. Najbolj impresivno pri tem pa je, da so otroci morali pla?ati le 10 centov za ogled filma. S tem denarjem je Disney 24. decembra 1939 odprl nov studio, imenovan Walt Disney Studios in nadaljeval z izdelavo celove?ernih animacij. Tako so nastali Ostr?ek , Fantasija in Bambi . Ostr?ek in Fantazija sta sledila Snegulj?ici v kinematografe, vendar pa sta prinesla finan?no razo?aranje. Tako je Disney za?el na?rtovati risanko Dumbo , ki naj bi studiu povrnila izgubljeni denar, vendar pa je bila njena izdelava zelo te?avna, saj so vsi za?eli dvomiti v njen uspeh. Leta 1940 se je studiu zopet pridru?il Iwerks.

Druga svetovna vojna [ uredi | uredi kodo ]

Kmalu po tem, ko je Dumbo pri?el v kinematografe in postal uspe?en, so Zdru?ene dr?ave Amerike vstopile v drugo svetovno vojno . Vojska je Disneyevemu studiu zmanj?ala zaloge pripomo?kov ter jim naro?ila, da morajo delati filme, ki bodo pomagali pri treniranju vojakov. Med vojno je studio izgubil veliko denarja in imel velik neuspeh. Ve?inoma so za?eli delati le kraj?e animirane filme ter posneli tudi nekaj igranih filmov. S temi kratkimi animacijami so si le toliko opomogli, da so lahko nadaljevali z izdelavo celove?ernih animiranih filmov, za?eli pa so izdelovati tudi igrane filme o naravi. Med vojno je velikokrat pri?lo do upora delavcev. To so bili zelo te?ki ?asi za Disney Studio's. Prvi? pa se je pojavila tudi ideja za izdelavo Disneyevega magi?nega zabavi??nega parka , ki so jo razvijali ve? let. Nekaj ?asa po koncu vojne leta 1949 , se je Disney z dru?ino preselil na veliko parcelo na obmo?ju Holmby Hills v Los Angelesu . Tam je na dvori??u zgradil miniaturno ?eleznico ter jo poimenoval Carolwood Pacific Railroad . Bila je dolga okoli 800 metrov in imela razli?ne postaje, tunele, zavoje itd. Walt je ve?krat popeljal svoji h?eri na vo?njo z lokomotivo, imenovano Lilly Belle .

Obdobje uspeha [ uredi | uredi kodo ]

Z idejo, na?rtovanjem in ?irjenjem projekta izdelave Disneylanda se je podjetje za?elo ?iriti tudi na druge strani sveta. Posneli so prvi v celoti igrani film Otok zakladov ( 1950 ), sledili pa so mu ?e drugi: 20000 milj pod morjem ( 1954 ), Pes Shaggy ( 1959 ) in Past za star?e ( 1961 ). Walt Disney Studio je bil tudi eden prvih, ki je znal dobro izkori??ati novi medij, televizijo . Naredili so prvo svojo televizijsko oddajo , imenovano One Hour in Wonderland (ena ura v ?ude?ni de?eli). V svojih oddajah je kazal odlomke svojih prej?njih animacij, popeljal gledalce v zakulisje studia ter jih seznanjal s ?arobnim Disneylandom, ki so ga gradili v Anaheimu v Kaliforniji . Leta 1955 pa je naredil tudi prvo vsakodnevno televizijsko oddajo, imenovano Mickey Mouse Club , ki je postala zelo popularna. Medtem ko se je studio ?iril, je Disney posve?al manj pozornosti animacijskemu oddelku, saj je popolnoma zaupal svojim devetim najbolj zvestim risarjem in prijateljem ( Les Clark , Ollie Johnston , Frank Thomas , Wolfgang ≫Woolie≪ Reitherman , John Lounsbery , Eric Larson , Ward Kimball , Milt Kahl , Marc Davis ). V tem ?asu so ustvarili veliko uspe?nic ( Dama in potepuh , 101 dalmatinec , Trnulj?ica , Me? v kamnu ). Kratke risanke so izdelovali le do leta 1956 . 17. julija 1955 pa so kon?no odprli prvi tematski park, Disneyland, ki je takoj postal zelo uspe?en. Leta 1961 je tudi njihova televizijska oddaja pre?la iz ?rno-bele tehnike v barvno in spremenila prej?nje ime (Ena ura v Indiji Koromandiji) v Pre?udoviti Disneyev svet , ki so jo na ABC-ju predvajali vse do leta 2005 . V 50-ih letih je Disney poleg vseh ostalih novih projektov ustvaril ?e veliko pou?nih filmov o vesolju. Ti filmi pa niso pritegnili le pozornosti ljudstva, ampak tudi ruski vesoljski program. Ljudem pa je hotel prikazati tudi razvoj jedrske energije s televizijsko serijo in knjigo Na? prijatelj atom . Do leta 1960 je bilo Disneyevo podjetje znano kot eno izmed najuspe?nej?ih podjetij na svetu. Po desetletjih truda je Disneyu uspelo pridobiti tudi pravice do uprizoritve zgodbe o varu?ki Mary Poppins , pisateljice P. L. Travers . Ko je leta 1964 pri?la v javnost, je takoj postala Disneyjev najuspe?nej?i film doslej. Istega leta so za?eli tudi preurejati veliko mo?virje v Orlandu na Floridi . Po?asi so ga spreminjali v nov, 109 km² velik park, imenovan Disneyjev svet. To naj bi bila ve?ja ter izpopolnjena verzija Disneylanda, ki naj bi bila poznana kot ?arobno kraljestvo ter obdana z golf igri??i in hoteli.

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Disneyjeva vpletenost v projekt Disney World se je kon?ala pozno leta 1966 . Po mnogih letih veri?nega kajenja cigaret so ugotovili, da ima raka na plju?ih. Pet dni kasneje so ugotovili, da se je plju?ni rak raz?iril na celotno levo krilo. ^[16] Ko so ga pripeljali v bolnico St. Joseph , se mu je stanje naglo poslab?alo, kar je povzro?ilo sr?ni zastoj. ^[16] Umrl je 15. decembra 1966, deset dni po njegovem 65. rojstnem dnevu. Njegov brat Roy je vestno nadaljeval z bratovim projektom Disneyjev svet in ga v ?ast bratu preimenoval v Walt Disney World . (Svet Walta Disneyja) Roy Disney je umrl tri mesece po odprtju Waltovega kraljestva leta 1971 . ?eprav je Walt Disney umrl, pa so njegovi sodelavci ?e naprej ustvarjali risanke in Disneyjeve sanje uresni?evali. Lahko bi rekli, da Walt ni nikoli umrl, saj ?ivi v otro?kih srcih po vsem svetu in nas bo vedno spremljal z animiranimi filmi.

Nagrade akademije [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Seznam oskarjev Wlta Disneyja .

Walt Disney ima rekord, kar se ?tevila nominacij (59) in podeljenih Oskarjev (22) ti?e. Prislu?il si je tudi ?tiri ?astne Oskarje. Njegov zadnji Oskar v konkurenci mu je bil podeljen posmrtno. ^[17]

• 1932 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Ro?e drevesa (1932)
• 1932 : ?astna nagrada za kreacijo Miki mi?ke .
• 1934 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Trije pra?i?ki (1933)
• 1935 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: ?elva in zajec (1934)
• 1936 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Tri osirotele mucke (1935)
• 1937 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Bratranec z de?ele (1936)
• 1938 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Stari mlin (1937)
• 1939 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Bikec Ferdinand (1938)
• 1939 : ?astna nagrada za Snegulj?ico in sedem pal?kov (1937) V lavdaciji je med drugim re?eno: "Snegulj?ico in sedem pal?kov priznavamo kot pomembno filmsko inovacijo, ki je o?arala milijone in odprla ?udovito novo zabavno podro?je. " (nagrada, edinstvena v zgodovini oskarjev, je bila en velik in sedem miniaturnih kipcev.) ^[9]
• 1940 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Grdi ra?ek (1939)
• 1941 : ?astna nagrada za Fantazija (1940), skupaj z William E. Garityjem in JNA Hawkinsom.Citat iz lavdacije, "Za njihov izjemen prispevek k napredku pri uporabi zvoka v filmu Fantazija. " ^[9]
• 1942 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Daj mi ta?ko (1941)
• 1943 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Fuehrerjev obraz (1942)
• 1949 : Najbolj?i kratkometra?ni film, dvojni: Tjulnji otok (1948)
• 1949 : Irving G. Thalberg Memorial Award (?astna nagrada)
• 1951 : Najbolj?i kratkometra?ni film, dvojni: Dolina bobrov (1950)
• 1952 : Najbolj?i kratkometra?ni film, dvojni: pol akra narave (1951)
• 1953 : Najbolj?i kratkometra?ni film, dvojni: Vodne ptice (1952)
• 1954 : Najbolj?i dokumentarni film, teme: ?iva pu??ava (1953)
• 1954 : Najbolj?i dokumentarni film, kratke teme: Eskimo z Alaske (1953)
• 1954 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Pip, pop, bim, bong (1953)
• 1954 : Najbolj?i kratkometra?ni film, dvojni: De?ela bobrov (1953)
• 1955 : Najbolj?i dokumentarni film, Features: Prerija izginja (1954)
• 1956 : Najbolj?i dokumentarni film, Short Subjects: Ljudje proti Arktiki
• 1959 : Best Short Subject, Live Action Subjects: Grand Canyon
• 1969 : Najbolj?i kratkometra?ni film, risanke: Vini Pu in naporen dan (posmrtno)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Disneyjevi liki v sloven??ini
• Mikijev Zabavnik

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Walt Disney

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Walt Disney