Smrt ( latinsko mors ) je nepovratno prenehanje biolo?kih procesov , ki vzdr?ujejo organizem pri ?ivljenju , torej konec ?ivljenja. Natan?no pa pojava ?e ne znamo opredeliti, saj je nelo?ljivo povezan z definicijo ?ivljenja, ki prav tako ni dolo?ena. Pri sesalcih se ob smrti zaustavi srce , preneha dihanje in prekine se aktivnost osrednjega ?iv?nega sistema . Temu hitro sledi proces razkroja organskih snovi , ki ga sestavljajo. Vendar denimo zaustavitev delovanja srca in dihanja ne pomeni nujno smrti ?loveka - klini?na smrt , kot ji pravimo, na ra?un sodobnih tehnik o?ivljanja ni vedno nepovratna. ^[1] V medicini tako razglasijo smrt ?loveka ?ele po dolo?enem ?asu od trenutka smrti, ko je jasno, da je prenehanje ?ivljenjskih funkcij nepovratno - torej ≫za nazaj≪. ^{[1] [2]} Smrt je lahko posledica naravnih procesov staranja , bolezni ali hude po?kodbe .

Zavedanje lastne umrljivosti ?e od pradavnine buri ?lovekovo domi?ljijo in ima osrednje mesto v umetnosti ter religijah . Vsaka kultura ima obi?aje ravnanja z ostanki umrlih , ki izkazujejo njen odnos do smrti - razli?ne na?ine pokopa , kremacije idr. Sode? po arheolo?kih ostankih segajo ti obi?aji vsaj 70.000 let v zgodovino, v srednji paleolitik , in zaznamujejo za?etek simbolnega razmi?ljanja pri sodobnem ?loveku. ^[3] Po razli?nih prepri?anjih se du?a oz. zavest ob smrti lo?i od materialnega telesa, nakar se bodisi vrne v novo telo ( reinkarnacija ), bodisi zdru?i z bogom ali pa preneha obstajati. Smrt so zahodni umetniki od nekdaj upodabljali kot okostnjaka s koso , v?asih pa je bil okostnjak oble?en v kuto s kapuco preko glave. Motiv mrtva?kega plesa simboli?no sporo?a, da je smrt za vsakogar enaka, ne glede na status, ki ga je u?ival za ?asa ?ivljenja.

Kaj je smrt [ uredi | uredi kodo ]

Kako te?ko je opisati za vsa ?iva bitja pojem smrti, je najbolje videti na razliki med smrtjo enoceli?nega organizma in smrtjo sesalca. V prvem primeru pomeni smrt nepovratno izgubo celi?ne neokrnjenosti (razpad celi?ne membrane) ali zmo?nosti delitve (uni?enje genoma). V drugem primeru gre za ireverzibilni razpad vitalnih organov, kot so srce in o?ilje ter osrednje ?iv?evje (mo?gani in hrbtenja?e), za kar je vzrok smrt posameznih celic. Umiranje je proces, tako da je le redko mogo?e natan?no dolo?iti ?as, kdaj smrt nastopi. Smrt je stanje, ko organizem preneha ?iveti; ne gre je zamenjavati z umiranjem ali izku?njami bli?ajo?e se ali blizke smrti, ki so del na?ega ?ivljenja.

Povezani izrazi [ uredi | uredi kodo ]

Koncept in simptomi smrti ter razli?ne stopnje tanko?utnosti, ki se uporabljajo v javnosti, so ustvarili veliko ?tevilo znanstvenih, zakonskih in dru?beno sprejemljivih izrazov ali evfemizmov za smrt. Ko oseba umre, se re?e tudi, da je preminula , obstaja pa tudi ve?je ?tevilo dru?beno spremejemljivih, verskih, ?argonskih ali nespo?tljivih izrazov. Oropan ?ivljenja mrtva oseba tako postane truplo , kadaver , telo , ?love?ki ostanki in kon?no okostje . Uporabi se lahko tudi izraz mrhovina , ?eprav ta izraz namiguje na ?ivalske, ne?love?ke ostanke.

Smrt v biolo?kem smislu [ uredi | uredi kodo ]

Skoraj vse ?ivali , ki pre?ivijo zunanje nevarnosti, prej ali slej umrejo zaradi biolo?kega staranja (senesence). Ena izmed najbolj poznanih izjem je meduza Turritopsis nutricula za katero velja, da je v bistvu nesmrtna . ^[4] Nenaravni vzroki smrti vklju?ujejo samomor in umor . Zaradi razli?nih vzrokov umre dnevno po svetu pribli?no 150.000 ljudi. ^[5] Od teh dve tretjini umre posredno ali neposredno zaradi biolo?kega staranja, toda v razvitih industrializiranih dr?avah, kot so ZDA, Velika Britanija in Nem?ija, se stopnja pribli?a 90 %, tj. pribli?no devet od desetih smrti je povezana s staranjem. ^[5]

Danes razumemo fiziolo?ko smrt kot proces: pogoji, za katere je v?asih veljalo, da so zna?ilni za smrt, so danes reverzibilni. ^[6] Kje v tem procesu je meja med ?ivljenjem in smrtjo je odvisno od faktorjev onstran prisotnosti ali odsotnosti ?ivljenjskih znakov . Na splo?no velja, da klini?na smrt ni ne nujna, ne zadostna za ugotovitev za zakonsko razglasitev smrti . Pacienta z delujo?im srcem in plju?i , za katerega se ugotovi, da je mo?gansko mrtev , se lahko razglasi za uradno mrtvega brez pojava klini?ne smrti. Paradoksno postaja to?na medicinska definicija smrti vse bolj problemati?na z razvojem znanosti in medicine . ^[7]

Znaki biolo?ke smrti [ uredi | uredi kodo ]

Znaki smrti ali indikacije, da ?ival ni ve? ?iva:

• Prenehanje dihanja
• Sr?ni zastoj (ni pulza )
• Mrli?ka bledica (lat. Pallor mortis ), bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka ^[8] in se zgodi v 15-120 minutah po smrti.
• Mrli?ka ohladitev (lat. Algor mortis ), zmanj?anje telesne temperature po smrti. Zmanj?evanje temperature poteka do izena?itve temperature z okolico.
• Mrli?ka okorelost (lat. Rigor mortis ), je najbolj o?itna zgodnja mrli?ka sprememba, tri ure po nastopu smrti se za?ne razvijati okorelost, ki zajame vse vrste mi?ic ^[9]
• Mrli?ke lise (lat. Livor mortis ), se razvijejo zaradi sesedanja krvnih elementov v ?ilah pod vplivom gravitacije po prenehanju delovanja srca na ni?je le?e?ih delih trupla ^[9]
• Su?enje mrli?a (lat. Dehidratio cadaveris ), postopno oddajanje teko?ine mediju (navadno zrak), ki ima manj vlage.
• Gnitje , razkrojevanje kompleksnih organskih molekul, ki gradijo organizem, v enostavnej?e, obi?ajno ga spremlja neprijeten vonj zaradi plinov, ki ob tem nastajajo.
• Skeletizacija , kon?ni proces razpada trupla do razkritja kostnega ogrodja.

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• smrtnost
• celi?na smrt

Ta biolo?ki ?lanek je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u