Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nirvana
(
sanskrtsko
???????
,
palijsko
Nibb?na
;
prakrtsko
???????
Nivv??a
) je
sanskrtska
beseda, ki pomeni ≫prenehati pihati≪ (kot v primeru sve?e, ki neha plapolati) in/ali
ugasnenje
(tj.
strasti
). Gre za sramanski filozofski koncept, ki ga
d?ainisti
in
budisti
uporabljajo za opis razsvetljenja in osvoboditve u?iteljev.
Nirvana
je izraz, s katerim je
Buda
opisoval popolno umiritev uma,
osvobojenega
pohlepa, jeze in drugih stanj (
kilesa
), ki povzro?ajo trpljenje. Ta mir, ki je pravzaprav osnovna narava uma, se razkrije, ko se raztopijo osnovni vzroki kvarnih stanj. Osnovni vzroki (
sanhara
) so zasidrani globoko v umu (z izrazjem zahodne psihologije: v nezavednem), z discipliniranim ?ivljenjem pa jih je vendarle mogo?e odpraviti (
Plemenita osem?lena pot
). V nibani so osnovni vzroki pohlepa in odpora izginili, zato ?lovek ni ve? izpostavljen
trpljenju
(
du?khi
) in ciklu
ponovnega rojevanja
v
samsari
. Strokovnjak za budizem Herbert Guenther je o nirvani zapisal takole: ≫Pojem nirvane je transcenden?ni postulat, ki ga ni mogo?e dokazati znanstveno, temve? le psiholo?ko/subjektivno. Kljub temu vodijo k njemu vsi najvi?ji in kon?ni cilji; pravzaprav se celo zdi, da je sam za?etek vesga duhovnega ?ivljenja ... Z nastopom nirvane se je Pot kon?ala in dosegla svoj cilj. Tako iskana Samoizpolnitev, ki s tem postane Resni?nost, ozna?uje idealno osebnost, pravo ?love?ko bitje.≪ (Guenther,
Problem du?e v zgodnjem budizmu
, Curt Weller Verlag, Constanz, 1949, str. 156-157). V
Dhamapadi
Buda nirvano ozna?i kot ≫najvi?jo sre?nost≪. Gre za trajno, transcenden?no sre?nost, pridobljeno skozi razsvetljenje (
bodhi
).
