Martin Luter

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Martin Luther )
Za druge pomene glej Martin Luther (razlo?itev) .
Martin Luter
Portret
Rojstvo Martin Luder
10. november 1483 [1] [2] […]
Eisleben [d] , Sveto rimsko cesarstvo [4]
Smrt 18. februar 1546 [1] [2] [3] (62 let)
Eisleben [d] , Sveto rimsko cesarstvo [4] [5]
Dr?avljanstvo   Sveto rimsko cesarstvo
Poklic prevajalec , teolog , profesor , brat , pravnik , prevajalec Biblije , hvalni?ar , protestantski reformator , duhovnik , filozof , pastor , pisatelj , pridigar , skladatelj , pisar
Podpis Podpis

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder , ki se je od leta 1517 za?el podpisovati kot Luther , nem?ki duhovnik , avgu?tinec , teolog , biblicist , profesor , prevajalec , skladatelj , pesnik in za?etnik reformacije , * 10. november 1483 , Eisleben , Nem?ija , † 18. februar 1546 , Eisleben , Nem?ija .

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Odra??al je na grofiji v Mansfeldu , kjer je bil njegov o?e, Hans Luder (v nekaterih virih tudi Ludher, kasneje Luther) [6] zaposlen kot rudar v rudniku bakra . [7] V letih 1497 in 1498 je obiskoval katedralno ?olo v Magdeburgu , kjer so pou?evali ≫Bratje skupnega ?ivljenja≪, nato pa je med letoma 1498 in 1501 obiskoval latinsko ?olo v Eisenachu . [8] Med letoma 1501 in 1505 je kon?al osnovni ?tudij gramatike, retorike, aristotelove logike ter metafizike na Univerzi v Erfurtu . [9] Po kon?anju ?tudija se je Luter na o?etovo ?eljo vpisal na pravno fakulteto Univerze v Erfurtu, [10] vendar pa je 2. julija 1505 blizu njega divjalo neurje in je udarila strela, ki je ubila njegovega prijatelja, njemu pa ni bilo ni?. Luter je v tem videl Bo?je znamenje, da je poklican v meni?ki stan in se je takrat prestra?en zaobljubil: ≫ Sveta Ana , ?e me pusti? ?iveti, bom postal menih!≪ [11] Opustil je ?tudij prava in 17. julija 1505 stopil v avgu?tinski red. [12]

Po noviciatu je bil 27. februarja 1507 posve?en za duhovnika . Obenem je dobil od priorja ukaz, da mora nadaljevati s ?tudijem teologije . ?tudiral je v Wittenbergu in Erfurtu vse do leta 1511, ko se je dokon?no preselil v Wittenberg. Iz bibli?nih ?tudij je diplomiral 9. marca 1508, leta 1509 pa je diplomiral ?e iz ?tudija Kazni . [13] 19. oktobra 1512 je postal doktor teologije, 21. oktobra 1512 pa je bil izvoljen v senat teolo?ke fakultete Univerze v Wittenbergu . [14] Istega leta je za?el na fakulteti pou?evati kot profesor teologije. [15] Lutrovo teolo?ko zanimanje v naslednjih letih je bilo osredoto?eno predvsem na vpra?anji Bo?je pravi?nosti ter opravi?enja ?loveka pred Bogom.

Za?etek reformacije [ uredi | uredi kodo ]

Tomus secundus omnium operum , 1562

Leta 1516 se je Luter zapletel v spor z dominikanskim duhovnikom Johannom Tetzlom , pape?kim odposlancem za odpustke, ki je po navodilih nad?kofa iz Mainza prodajal cerkvene odpustke, da bi Cerkev zbrala denar za obnovo Bazilike Svetega Petra v Rimu. [16]

Luter je sprva le ostro pridigal proti taki obliki odpustkov, nato pa je 31. oktobra 1517 poslal protestno pismo o prodaji odpustkov, v katerega je prilo?il svojih 95 tez, nad?kofu Albertu iz Mainza. Skozi zgodovino se je uveljavila zgodba, da je Luter teh 95 tez nabil na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu . Vendar pa u?enjaki kot so Walter Kramer, Gotz Trenkler, Gerhard Ritter in Gerhard Prause menijo, da Luter svojih tez ni javno objavil na vratih. [17] [18] [19] Zgodba o pribijanju tez na vrata katedrale naj bi temeljila na izjavah Philippa Melanchthona , ?eprav le-ta v tistem ?asu sploh ni bil v Wittenbergu. [20] Lutru je ?lo pri njegovih tezah v prvi vrsti za upo?tevanje Bo?je besede, kakor je zapisana v Svetem pismu, le-ta pa bi morala imeti vodilno vlogo pri cerkvenem oznanjanju in u?enju. Cerkvene tradicije, med katerimi je izpostavil ≫odpu??anje grehov≪ v zameno za denar, ne bi smele imeti nad Bo?jo besedo nikakr?ne avtoritete.

Januarja 1518 so Lutrovi prijatelji prevedli njegovih 95 tez iz latin??ine v nem??ino, jih natisnili in razmno?ili ter raz?irili po Nem?iji. Tisk tez je bil eden prvih mno?i?nih natisov s pomo?jo tiskarskega stroja v zgodovini. [21] V dveh tednih so kopije tez dosegle celo Nem?ijo; Francijo, Anglijo in Italijo pa so kopije tez dosegle ?e v za?etku leta 1519.

Spor z Rimom in izob?enje [ uredi | uredi kodo ]

Sre?anje med Martinom Lutrom (desno) in Kardinalom Kajetanom (levo pred knjigo).

Nad?kof Albert na teze ni odgovoril, temve? jih je decembra 1517 posredoval v Rim, kjer so jih ozna?ili za hereti?ne. [22] Pape? je na hereti?ne teze takoj odreagiral in naro?il dominikanskemu teologu Sylvestru Mazzoliniju naj za?ne postopek proti krivovercu, ki ga je dal tudi poklicati v Rim. V jeseni 1518 je bil v cesarskem parlamentu v Augsburgu Luter na zasli?anju pri kardinalu Kajetanu. Takrat so Lutra neuspe?no posku?ali prisiliti, da bi svojih 95 tez preklical. Luter je takrat zahteval sklic cerkvenega zbora , na katerem naj bi razre?ili situacijo. Na tem zasli?anju je Luter ?e dodatno zaostril situacijo, saj je v razpravi ozna?il pape?a za antikrista in to zagovarjal s histori?no interpretacijo Biblijske pridige. [23] Te pridige o antikristu so kasneje postale osrednja to?ka nasprotujo?ih si razprav, [24] ki so se sprevrgle v prepir. Zaradi te svoje izjave je Luter postal sovra?nik pape?a. [25] Izdan je bil celo nalog za njegovo aretacijo, [26] vendar se je pono?i uspel izmuzniti in pobegniti. [27]

Januarja 1519 je v Altenburgu na Sa?kem, pape?ev nuncij Karl von Miltitz ponovno za?el pogovore z Lutrom, ki so bili bolj spravljivi. Na teh pogovorih je Luter obljubil da bo utihnil, ?e bodo utihnili tudi njegovi nasprotniki. [28]

Vendar pa je bil teolog Johann Eck , odlo?en, da bo Lutrovo doktrino predstavil javnosti. V juniju in juliju 1519 je pripravil javni forum v Leipzigu, na katerega je povabil Lutrovega kolega Andreasa Karlstadta , pa tudi Lutra samega. [29] Na debati je Luter izpostavil, da v Evangeliju po Mateju Mt 16,18 jasno pi?e, da pape? nima ekskluzivne pravice interpretirati Biblije ter, da tako pape? kot ekumenski koncil nista nezmotljiva. [30] Zaradi teh izjav je Eck Lutra ozna?il za novega Jana Husa , ?e?kega reformista in krivoverca, ki so ga za?gali na grmadi leta 1415 ter se zavezal, da bo Lutra porazil. [31]

Leta 1520 je Luter nato napisal tri pomembne spise v katerih je razvil natan?en program za reformo Cerkve: reformo pape?tva, reformo ?ivljenja Cerkve (npr. samostanskega ?ivljenja, celibata duhovnikov, ma?e in odpustkov), reformo zakramentov ter poudarek ≫svobode kristjana≪. Pape? je na te spise 15. junija 1520 odgovoril z Bulo Exsurge Domine , v kateri je Lutru zagrozil z izob?enjem iz Cerkve, ?e ne bo v roku 60 dni preklical 41 stavkov, ki so jih izbrali iz njegovih del ter svojih 95 tez. Luter je 10. decembra 1520 v Wittenbergu bulo javno za?gal, [32] zaradi ?esar je bil s pape?ko bulo Decet Romanum Pontificem 3. januarja 1521 dokon?no ekskomuniciran iz Cerkve.

Cesarski zbor v Wormsu [ uredi | uredi kodo ]

Luter na cesarskem zboru v Wormsu (Anton von Werner (1843?1915))

Politi?ni odnosi v Lutrovi dobi so onemogo?ili odlo?ne ukrepe proti njemu. V Fridrihu modrem, sa?kem knezu, je Luter dobil podporo pred procesom v Wormsu . Na procesu, ki je trajal od 28. januarja do 25. maja 1521 je moral Luter pred mladim cesarjem Karlom V. zagovarjati svojo teologijo. V slavnem govoru pred ≫cesarjem in kraljestvom≪ 18. aprila 1521 je Luter o svoji teologiji povedal:

≫?e me ne bodo prepri?ali s Svetim pismom ali z ostalimi trdnimi razumskimi dokazi ? ker ne verjamem niti pape?u niti cerkvenim zborom, bom ostal zvest dokazom iz Svetega pisma. In tako dolgo dokler je moja zavest osvojena s Svetim pismom ne bom, in niti ne ?elim, preklicati kar sem povedal, ker delati proti zavesti ni dobro. Bog mi pomagaj. Amen≪. [33]

Ker Luter ni ?elel preklicati svoje teologije je moral 26. maja 1521 zapustiti Worms. Cesar je ukazal preganjati Lutra in njegove privr?ence ter po?gati vse reformatorjeve spise. [34] Njegov volilni knez Friderik III. Modri ga je za??itil tako, da ga je skril na svojem gradu Wartburg .

Na gradu Wartburg se je Luter skrival skoraj eno leto in med tem iz stare gr??ine v nem??ino prevedel Novo zavezo. V ?asu Lutrovega bivanja na Wartburgu se je reformacija ?irila z Wittenberga v ostale dele nem?ke de?ele. Nekateri deli cesarstva so se pridru?ili reformacijskemu gibanju, drugi pa ne, kar je vodilo v veliko napetost znotraj cesarstva, pojavila pa so se tudi prva nesoglasja znotraj reformacijskega gibanja.

Cesarski zbor v Augsburgu in Augsbur?ka veroizpoved [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi kaoti?nega stanja v dr?avi je cesar Karel V. poleti leta 1530 sklical cesarski zbor v Augsburg, da bi kon?no sam posegel v verska vpra?anja. Glede na to, da je bil Luter v ?asu cesarskega zbora v Augsburgu izob?enec, se ga ni mogel udele?iti. Med zborom se je skrival v trdnjavi Coburg , vendar je s pismi vzdr?eval stike s svojimi somi?ljeniki, ki so bili prisotni na zboru. Osrednji zagovornik reform je bil na zboru tako Filip Melanchthon, ki je evangeli?ansko vero pred cesarjem in zbranimi teologi branil s pomo?jo veroizpovednega spisa z naslovom Augsbur?ke veroizpovedi ( Confessio Augustana ), ki velja za enega od najpomembnej?ih evangeli?anskih veroizpovednih spisov. Kljub naporom reformistov tudi v Augsburgu ni pri?lo do enotnosti med katoli?ko in evangeli?ansko stranjo.

Vrnitev v Wittenberg in kme?ka vojna [ uredi | uredi kodo ]

Medtem je v juniju 1521 Andreas Karlstadt , ki ga je podpiral biv?i avgu?tinec Gabriel Zwilling za?el z razgla?anjem radikalnih programov reform, ki so presegle tiste, ki jih je pred tem zastavil Luter. Reforme so izzvale nerede, med drugim tudi revolt avgu?tinskih menihov proti svojemu priorju . Luter je zato v decembru 1521 na skrivaj prvi? obiskal Wittenberg, da se je seznanil z razmerami v mestu. [35] Razmere v Wittenbergu so se ?e zaostrile po bo?i?u , ko je skupina upornih zelotov po mestu za?ela pridigati o enakosti ljudi, pokristjanjevanju in ponovnem prihodu Kristusa. [36] Mestne oblasti so zato poklicale Lutra, da bi pomiril strasti v mestu. [37]

Luter se je v Wittenberg vrnil na skrivaj 6. marca 1522. V postnem ?asu , za?en?i na postno nedeljo 9. marca 1522 je Luter osem dni zapored ma?eval. Na teh osmih ma?ah je pridigal o kr??anskih vrednotah kot so ljubezen, potrpe?ljivost, dobrodelnost in svoboda ter ljudi pozival k zaupanju v Boga in mirnemu re?evanju konfliktov. [38]

Z mestnimi oblastmi je Luter sodeloval vse do umiritve razmer v mestu in izgona zelotov, nato pa se je poleg boja s cerkvenimi oblastmi posvetil boju proti radikalnim reformistom, ki so netili nemire in nasilje. [39] [40] Nekateri zeloti, kot sta bila Nicholas Storch in Thomas Muntzer so namre? nala?? pod?igali kmete k uporu. To je vodilo do Nem?ke kme?ke vojne 1524?25, med katero se je zgodilo mnogo grozodejstev. V Evropi so se kme?ki upori vrstili ?e vse od 15. stoletja, [41] nem?ki upor pa je imel tokrat tudi versko ozadje. K temu je nehote pomagal tudi Luther s svojimi kritikami Cerkve in oblasti, zaradi ?esar so kmetje ve?krat zmotno mislili, da jih bo podprl pri napadih na Cerkvene oblasti in na plemstvo. [42] Upori so leta 1524 izbruhnili po Frankovski , ?vabski in Turingiji , v tamkaj?njih uporih pa so sodelovali celo nekateri zadol?eni plemi?i. Upori so pod vodstvom radikalcev kot sta bila Muntzer v Turingiji ter Michael Gaismair na Tirolskem kmalu prerasli v pravo vojno. [43]

Luther je sicer simpatiziral z nekaterimi kme?kimi idejami, vendar pa je maja 1525 pozval k spo?tovanju za?asnih oblasti. [44] Med obiskom Turingije pa je svoje mnenje spremenil potem, ko je videl kako kmetje vse povprek po?igajo cerkve, samostane, pala?e in knji?nice. Po vrnitvi v Wittenberg je oblasti v enem od svojih traktatov pozval, da uporne kmete zatrejo ≫kot stekle pse≪. [45]

Potem, ko so uporni kmetje uvideli, da jih Luter ne podpira, jih je mnogo polo?ilo oro?je , nekateri pa so se po?utili izdane. Ko je 15. maja 1525 ?vabska Liga v bitki pri Frankenhausnu porazila uporne kmete in usmrtila Muntzerja, se je vojna po?asi kon?ala. [46] Po kon?ani vojni so radikalni reformisti delovali le ?e v okviru anabaptisti?nega gibanja, Lutrova reformacija pa je prvi? dobila za??ito posvetnih oblasti. [47]

Poroka [ uredi | uredi kodo ]

Katharina von Bora , Lutrova ?ena ( Lucas Cranach starej?i , 1528)

13. junija 1525 se je Martin Luter zaro?il z nekdanjo redovnico Katharino von Bora, eno od 12 redovnic, ki jim je aprila 1523 pomagal pobegniti iz cistercijanskega samostana Nimbschen . [48] Poroka je sledila 27. junija 1525. [49] Kljub temu, da je bilo v tistem ?asu ?e poro?enih nekaj reformisti?nih duhovnikov, pa velja poroka Martina Lutra za uradno dovoljenje evangeli?anskim duhovnikom, da se poro?ijo. [50] Luter je ?e dolgo pred tem obsojal celibat s stali??a Svetega pisma; kljub temu pa je njegova poroka marsikoga presenetila, ?e posebej Melanchthona, ki jo je ozna?il za nespametno. [51]

Po poroki se je par preselil v nekdanji samostan Augusteum und Luterhaus , kjer sta ?ivela skromno ?ivljenje. V zakonu se jima je rodilo ?est otrok; Hans ? junija 1526; Elizabeth  ? 10. decembra 1527 (umrla po nekaj mesecih); Magdalene  ? 1529 (umrla 1542); Martin ? 1531; Paul  ? januar 1533 ter Margaret ? 1534. [52]

Utrjevanje nove Cerkve [ uredi | uredi kodo ]

Od leta 1526 dalje se je Luter posvetil organizaciji nove Cerkve. Cerkev je organiziral po svojih na?elih, ki jih je razglasil ?e v 95 tezah.

Najpomembnej?a na?ela je strnil v ?tiri na?ela:

  • Dogme , ki so jih razglasili pape?i in koncili, niso obvezujo?e. Pravo vero razkriva samo Sveto Pismo ( sola Scriptura ).
  • Glava Cerkve (skupnosti vseh vernih) ni pape?, pa? pa Jezus Kristus ( solus Christus ).
  • Za zveli?anje niso potrebna dela, ki jih predpisuje Cerkev, in odpustki, pa? pa samo vera ( sola fide ).
  • Odre?enje ?loveku podeljuje samo Bo?ja milost ( sola gratia ).

Poleg tega v Cerkvi, ki se je je prijelo ime Luteranska cerkev obstajata samo dva zakramenta , ki ju je postavil Kristus, in to sta krst in sveta ve?erja ( evharistija ). Upo?tevati je treba deset Bo?jih zapovedi v izvirni obliki, vklju?no z “Ne imej drugih bogov”, “Ne moli podob” ipd. ?a??enje svetnikov in podob (ikonodulija) je razglasil za neprimerno. Marijo je po njegovem nauku treba spo?tovati kot Jezusovo mater, neprimerno pa jo je po Bo?je ?astiti. Duhovni?ki celibat je zahteva pape?a, ne pa Jezusa, zato ga v luteranstvu ni treba upo?tevati.

Zaradi zahtev nem?ke liturgije je Luter spomladi 1526 napisal Deutsche Messe (Nem?ko ma?o). [53] Z njo ni posku?al nadomestiti svoje prilagoditve latinske ma?e iz leta 1523, temve? je ma?o posku?al le pribli?ati preprostemu ?loveku. [54] S tem je dopolnil razumevanje Cerkve ni?jemu sloju, kar je za?el ?e s prevodom Svetega pisma.

Ma?a je v novi Cerkvi postala slavje vseh prisotnih, zaradi ?esar je bil pri obhajilu vsak vernik dele?en hostije in vina . [55] V liturgiji je Luter obdr?al dvigovanje keliha in hostije, liturgi?na obla?ila, kra?enje oltarja in pri?iganje sve? pa niso bila ve? obvezna, s ?imer je duhovniku in ljudem prepustil ve?jo svobodo obreda. [56]

Luteranska ma?a je bila v veliki meri sestavljena tudi iz prepevanja himn in psalmov v nem??ini, za ?e ve?je pribli?evanje Cerkve preprostemu ?loveku in mladini pa je v vsakodnevne ma?e (razen nedeljskih) vklju?il versko izobra?evanje v obliki branja katekizma . [57] [58] Poleg tega je poenostavil tudi obreda krsta in poroke. [59]

Za potrebe svojih ma? je leta 1529 napisal Veliki katekizem , navodila pastorjem in verskim u?iteljem ter Mali katekizem , ki naj bi se ga na pamet nau?ili verniki. [60]

Za luteranstvo je tudi zna?ilno, da Cerkev ni nad dr?avo. Luteranstvo se je uveljavilo predvsem v nem?kih in skandinavskih de?elah, bolj na zahodu pa se je uveljavila variacija luteranske Cerkve, ki nosi ime njenega ustanovitelja Jeana Calvina , kalvinizem .

Zadnja leta [ uredi | uredi kodo ]

Luter je skozi vsa ta leta neutrudno pisal, prevajal in pridigal Bo?jo besedo. Ohranili so se mnogi njegovi spisi, pisma ter traktati.

Njegovo zdravstveno stanje se je v njegovih zadnjih letih mo?no poslab?alo. Trpel je za Menierjevo boleznijo , vrtoglavico , omedlevico , tinitusom in sivo mreno v enem o?esu. [61] Leta 1536 so ga za?eli mu?iti tudi ledvi?ni in ?ol?ni kamni , kasneje pa tudi artritis . Proti koncu ?ivljenja mu je ob vnetju u?esa po?il tudi bobni?. Decembra 1544 je dobil ?e angino pectoris . [62] Vse te te?ave so povzro?ile, da je bil zadnja leta svojega ?ivljenja, tako v svojih ma?ah kot tudi v svojih pisnih delih, dokaj vzkipljiv in nesramen. [63]

Pozimi 1546 je potoval v Eisleben , da bi re?il dedne zahteve grofa Albrechta v Mansfeldu, ki je ?elel prevzeti rudnike Lutrovega o?eta, ki so jih do tedaj upravljali njegovi bratje. Zadnjo ma?o je daroval v Eislebnu, 15. februarja 1546, tri dni pred smrtjo. [64] Nato se je Lutrovo zdravstveno stanje poslab?alo in v no?i iz 17. na 18. februar 1546 je umrl. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v grobnici pod pri?nico grajske cerkve v Wittenbergu.

Ocena [ uredi | uredi kodo ]

Njegovi nauki, izra?eni v 95 tezah , ki jih je 31. oktobra 1517 poslal nad?kofu v Mainzu in Magdeburgu ter ?kofu v Brandenburgu, [65] so navdahnili reformacijo in nastanek skupin luterancev , protestantov ter drugih. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma , je botroval ?tevilnim novim obi?ajem. Lutrovo neomajno nasprotovanje Katoli?ki cerkvi je privedlo do izob?enja in proglasitve za krivoverca . Njegov volilni knez Friderik Modri ga je za??itil tako, da ga je skril na svojem gradu Wartburg . Tam je Luter dokon?al svoj prevod Svetega pisma v nem??ino .

Ta prevod je pripomogel k razvoju enotne razli?ice nem?kega jezika in prevajalstvu dodal nekatera nova na?ela. Njegove himne so znova spodbudile razvoj petja v kr??anstvu. V nekaterih kr??anskih lo?inah je njegova poroka s Katharino von Bora 13. junija 1525 za?ela obi?aj poro?anja duhovnikov.

V Katoli?ki cerkvi ga je najbolj motilo prodajanje odpustkov. Zavzemal se je, da bi verniki sami prebirali Sveto pismo, ter trdil, da ?lovek ne potrebuje pape?a, da bi se pribli?al Bogu.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 BeWeB
  3. ↑ 3,0 3,1 Enciclopedia on line
  4. ↑ 4,0 4,1 Record #118575449 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  5. ↑ Burr G. L. A New Fragment on Luther's Death, With Other Gleanings From the Age of the Reformation // Am. Hist. Rev. ? American Historical Association , University of Chicago Press , OUP , 1911. ? Vol. 16, Iss. 4. ? P. 723-735. ? ISSN 0002-8762 ; 1937-5239 ? doi:10.2307/1835704 ; doi:10.1086/AHR/16.4.723
  6. ↑ Martin E. Marty. Martin Luther . Viking Penguin, 2004, str. 1.
  7. ↑ Martin Brecht. Martin Luther . tr. James L. Schaaf, Philadelphia: Fortress Press, 1985?93, 1:3?5.
  8. ↑ Gordon Rupp. "Martin Luther," Encyclopædia Britannica , accessed 2006.
  9. ↑ Martin E. Marty. Martin Luther . Viking Penguin, 2004, str. 4.
  10. ↑ Martin E. Marty. Martin Luther . Viking Penguin, 2004, str. 5.
  11. ↑ Brecht, Martin. Martin Luther . tr. James L. Schaaf, Philadelphia: Fortress Press, 1985?93, 1:48.
  12. ↑ Schwiebert, E.G. Luther and His Times . St. Louis: Concordia Publishing House, 1950, 136.
  13. ↑ Brecht, Martin. Martin Luther . tr. James L. Schaaf, Philadelphia: Fortress Press, 1985?93, 1:93.
  14. ↑ Brecht, Martin. Martin Luther . tr. James L. Schaaf, Philadelphia: Fortress Press, 1985?93, 1:12?27.
  15. ↑ Bainton, Roland. Here I Stand: a Life of Martin Luther . New York: Penguin, 1995, 44?45.
  16. ↑ "Johann Tetzel," Encyclopædia Britannica , 2007: "Tetzlove izku?nje s pridiganjem o grehih med letoma 1503 in 1510 so bile odlo?ilne pri njegovem imenovanju za glavnega prodajalca odpustkov s strani nad?kofa Alberta iz Mainza. Ta je bil zelo zadol?en in ni mogel prispevati svojega dele?a denarja za obnovo Bazilike Svetega Petra v Rimu. Zato je od pape?a Leona X. dobil dovoljenje za prodajo posebnih odpustkov. Te je Tetzel nato prodajal, kar je nazadnje pripeljalo do najve?je krize Katoli?ke cerkve v Nem?iji in posledi?no spro?ilo reformacijsko gibanje."
  17. ↑ Kramer, Walter and Trenkler, Gotz. "Luther," in Lexicon van Hardnekkige Misverstanden . Uitgeverij Bert Bakker, 1997, 214:216.
  18. ↑ Ritter, Gerhard. "Luther , Frankfurt 1985.
  19. ↑ Gerhard Prause "Luthers Thesanschlag ist eine Legende,"in Niemand hat Kolumbus ausgelacht . Dusseldorf, 1986.
  20. ↑ Bekker, Henrik. Dresden Leipzig & Saxony Adventure Guide . Hunter Publishing, Inc. str. 125. ISBN   9781588439505 . Pridobljeno 7. februarja 2012 .
  21. ↑ Brecht, Martin. Martin Luther . tr. James L. Schaaf, Philadelphia: Fortress Press, 1985?93, 1:204?205.
  22. ↑ Michael A. Mullett, Martin Luther , London: Routledge, 2004, ISBN 978-0-415-26168-5 , 78; Oberman, Heiko, Luther: Man Between God and the Devil , New Haven: Yale University Press, 2006, ISBN 0-300-10313-1 , 192?93.
  23. ↑ Froom 1948 , str. 243.
  24. ↑ Froom 1948 , str. 245.
  25. ↑ Mullett, 82.
  26. ↑ Mullett, 83.
  27. ↑ Oberman, 197.
  28. ↑ Mullett, 92?95; Roland H. Bainton, Here I Stand: A Life of Martin Luther , New York: Mentor, 1955, OCLC 220064892 , 81.
  29. ↑ Marius, 87?89; Bainton, Mentor edition, 82.
  30. ↑ Marius, 93; Bainton, Mentor edition, 90.
  31. ↑ G. R. Elton, Reformation Europe: 1517?1559 , London: Collins, 1963, OCLC 222872115 , 177.
  32. ↑ Brecht, Martin. (tr. Wolfgang Katenz) "Luther, Martin," in Hillerbrand, Hans J. (ed.) Oxford Encyclopedia of the Reformation . New York: Oxford University Press, 1996, 2:463.
  33. ↑ Brecht, 1:460.
  34. ↑ Bratcher, Dennis. " The Diet of Worms (1521) ," in The Voice: Biblical and Theological Resources for Growing Christians . Dostopano13. julija 2007.
  35. ↑ Mullett, 135?36.
  36. ↑ Wilson, 192?202; Brecht, 2:34?38.
  37. ↑ Bainton, Mentor edition, 164?65.
  38. ↑ Brecht, 2:60; Bainton, Mentor edition, 165; Marius, 168?69.
  39. ↑ Marius, 169.
  40. ↑ Mullett, 141?43.
  41. ↑ Michael Hughes, Early Modern Germany: 1477?1806 , London: Macmillan, 1992, ISBN 0-333-53774-2 , 45.
  42. ↑ A. G. Dickens, The German Nation and Martin Luther , London: Edward Arnold, 1974, ISBN 0-7131-5700-3 , 132?33.
  43. ↑ Hughes, 45?47.
  44. ↑ Hughes, 50.
  45. ↑ Jaroslav J. Pelikan, Hilton C. Oswald, Luther's Works , 55 vols. (St. Louis and Philadelphia: Concordia Pub. House and Fortress Press, 1955?1986), 46: 50?51.
  46. ↑ Hughes, 51.
  47. ↑ Andrew Pettegree, Europe in the Sixteenth Century , Oxford: Blackwell, ISBN 0-631-20704-X , 102?103.
  48. ↑ Wilson, 232.
  49. ↑ Scheible, Heinz (1997). Melanchthon. Eine Biographie (v nem??ini). Munich: C.H.Beck. str. 147. ISBN   3-406-42223-3 .
  50. ↑ Lohse, Bernhard, Martin Luther: An Introduction to his Life and Work, , translated by Robert C. Schultz, Edinburgh: T & T Clark, 1987, ISBN 0-567-09357-3 , 32; Brecht, 2:196?97.
  51. ↑ Brecht, 2:199; Wilson, 234; Lohse, 32.
  52. ↑ Oberman, 278?80; Wilson, 237; Marty, 110.
  53. ↑ Brecht, 2:251?54; Bainton, Mentor edition, 266.
  54. ↑ Brecht, 2:255.
  55. ↑ Mullett, 183; Eric W. Gritsch, A History of Lutheranism , Minneapolis: Fortress Press, 2002, ISBN 0-8006-3472-1 , 37.
  56. ↑ Brecht, 2:256; Mullett, 183.
  57. ↑ Brecht, 2:256; Bainton, Mentor edition, 269?70.
  58. ↑ Brecht, 2:256?57.
  59. ↑ Brecht, 2:258.
  60. ↑ Marty, 123.
  61. ↑ Iversen OH (1996). ≫[Martin Luther's somatic diseases. A short life-history 450 years after his death]≪. Tidsskr. Nor. Laegeforen. (v norve??ini). 116 (30): 3643?46. PMID   9019884 .
  62. ↑ Edwards, 9.
  63. ↑ Spitz, 354.
  64. ↑ Luther, Martin. Sermon No. 8, "Predigt uber Mat. 11:25, Eisleben gehalten," 15 February 1546, Luthers Werke , Weimar 1914, 51:196?197.
  65. ↑ ≫arhivska kopija≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. januarja 2012 . Pridobljeno 1. novembra 2011 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Martin Luther
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Martin Luter
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Martin_Luter&oldid=6086322 ≪