Letalo

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Airbus A350 , trenutno eno najsodobnej?ih potni?kih letal na svetu.
Clement Ader: Avion III (fotografija iz leta 1897).
Otto Lilienthal , prvi letalec, med poletom, verjetno 1895
Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur te?e ob konici krila.

Letalo (tudi avion in aeroplan ) je zrakoplov s fiksnimi krili , te?ji od zraka , ki leti z izkori??anjem dinami?nega vzgona zraka, ki te?e ob njegovih krilih . Za razliko od nekaterih drugih zrakoplovov se vzgon ustvarja s premikanjem celotnega letala naprej skozi zrak s pomo?jo motorja , ki ustvarja potisk . Najpomembnej?i deli obi?ajnega letala so krila, trup , rep s horizontalnim in vertikalnim stabilizatorjem, podvozje in motor. [1] Slovenski zakon o letalstvu letalo definira kot ≫zrakoplov na motorni pogon, te?ji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od aerodinami?nih reakcij na njegove povr?ine≪ [2] .

Najbolj verjetno je, da je prvo letalo, ki je letelo, izdelal Francoz Clement Ader . S svojim letalom Eole (po bogu vetra Eolu ), ki je bilo podobno netopirju s ?tirikrakim propelerjem in ga je poganjal parni stroj , je poletel leta 1890 in izku?nje nadgradil z letalom Avion (odtod slovenska sopomenka ≫avion≪ za letalo), s katerim je na vi?ini 20 metrov preletel 50 m, z nadaljnjimi modeli pa do 150 metrov. Nemec Otto Lilienthal je s svojimi jadralniki prvi? poletel leta 1891 in je zato, ker je prvi uspel nadzorovano poleteti, za mnoge prvi letalec na svetu. Prvi polet sodobnega letala z motorjem z notranjim zgorevanjem , ki ga je bilo mo? krmiliti, sta izvedla brata Wright na pe??eni pla?i v Kitty Hawku na vzhodu ZDA . Z letalom Wright Flyer je 17. decembra 1903 Orville Wright preletel 36 metrov, kasneje istega dne pa je ve? poletov opravil ?e Wilbur Wright. [3]

K nadaljnjemu razvoju letal in letalstva sta izredno pripomogli obe svetovni vojni. Od propelerskega letala z motorjem z notranjim zgorevanjem se je razvoj potni?kih in voja?kih letal po 2. svetovni vojni usmeril predvsem v reaktivna letala , medtem ko pri ?portnih in ultralahkih ?e vedno prevladuje propelerski pogon.

Prvo slovensko letalo, Eda 1 , sta leta zasnovala, zgradila in z njim 25. novembra 1909 poletela brata Edvard in Jo?e Rusjan. [3] Njuno tradicijo nadaljuje podjetje Pipistrel iz Ajdov??ine , ki izdeluje inovativna lahka letala. [4] [5]

Izvor in uporaba besede [ uredi | uredi kodo ]

Ob prvi uporabi v angle??ini konec 19. stoletja (pred prvim poletom z lastnim pogonom) je beseda ≫airplane≪ in ≫aeroplane≪ (kasneje slovensko s tujko: aeroplan ) iz?la iz francoske besede aeroplane , ki izhaja iz starogr?ke besede starogr?ko ??ρ ( a?r ), zrak, [6] in tudi latinske besede planus , ravnina, [7] oziroma gr?ko starogr?ko πλ?νο? ( planos ), potepanje. [8] [9] Aeroplane se je izvirno nana?alo le na krilo , ravnino, ki se premika skozi zrak. [10] S?asoma je ime za sestavni del pri?lo v uporabo za celotno napravo. V sodobni angle??ini se izraz aeroplane nana?a na letalo s stati?nimi krili in lastnim pogonom.

V sloven??ini se uporablja izraz letalo, ki se nana?a na motorno zra?no vozilo, te?je od zraka. [11] Slovenska sopomenka (tujka) avion za letalo izhaja iz imena serije lete?ih strojev Avion , ki jih je v zadnjem desetletju 19. stoletja zgradil Francoz Clement Ader. [3]

?lovekova dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali, se imenuje letalstvo . [12] Prostor za vzletanje in pristajanje letal se imenuje letali??e ali s tujko aerodrom . [13]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Predhodniki [ uredi | uredi kodo ]

Jacob Peter Gowy : Ikarov let .

Letenje je bilo predmet precej starodavnih zgodb, npr. gr?ke legende o Dedalu in Ikarju ter Vimane iz stare Indije . Leta 400 pr. n. ?t. je Grk Arhit domnevno zgradil prvo umetno letalno napravo z lastnim pogonom, model v obliki ptice, ki naj bi ga poganjala para in naj bi poletel 200 metrov. [14] [15]

Zapisi o prvih poskusih z jadralnimi letali so iz 9. in 11. stoletja, ko sta poletela pesnik Abbas Ibn Firnas in menih Eilmer iz Malmesburyja; v obeh poskusih sta se pilota po?kodovala. [16] Leonardo da Vinci je raziskoval obliko pti?je peruti in leta 1502 v enem svojih spisov na?rtoval letalno napravo na ?love?ki pogon.

Jean-Marie Le Bris in njegov jadralnik Albatros II , 1868

Leta 1799 je Sir George Cayley predstavil zasnovo sodobnega letala z negibnimi krili in lo?enimi sistemi za pogon, vzgon in krmiljenje. [17] [18] Leta 1803 je letel s prvimi prototipi in leta 1853 zgradil prvo jadralno letalo, ki je lahko uspe?no letelo s potniki. [18] Leta 1856 je Francoz Jean-Marie Le Bris izvedel prvi gnani polet z L'Albatros artificiel , ki ga je po pla?i vlekel konj. [19]

Sir Hiram Maxim je zgradil vozilo, te?ko 3,5 tone in z razponom kril 34 metrov, ki ga je gnal parni stroj s 360 konjskimi mo?mi (270 kW), ki je poganjal dva propelerja. Leta 1894 je svoj stroj stestiral, z vodili zgoraj, ki so mu prepre?ila nenadzorovan vzlet. Test je pokazal, da je vozilo lahko vzletelo, vendar ga ni bilo mo? usmerjati, kar je Maxim najverjetneje spoznal in opustil delo na njem. [20]

V 1890-ih je Lawrence Hargrave preu?eval strukturo kril in razvil ?katlastega zmaja , ki je lahko dvignil te?o ?loveka. Njegovo obliko zmaja so ?iroko sprejeli. ?eprav je razvil obliko vrte?ega se letalskega motorja, ni nikoli zgradil letala s fiksnimi krili. [21]

Med letoma 1867 in 1896 je nem?ki pionir ?love?kega letalstva Otto Lilienthal razvijal nadzorovano letenje, te?je od zraka. Bil je prva oseba, ki je izvajala dobro dokumentirane, ve?kratne uspe?ne jadralne polete. Zaradi prvih uspe?nih nadzorovanih poletov je Lilienthal za mnoge prvi pravi letalec na svetu.

Zgodnji poleti z lastnim pogonom [ uredi | uredi kodo ]

EDA I, prvo letalo bratov Rusjan
Bleriot XI

Najverjetneje je, da je prvo letalo, ki je letelo, izdelal Francoz Clement Ader . S svojim letalom Eole (po bogu vetra Eolu ), ki je bilo podobno netopirju s ?tirikrakim propelerjem in ga je poganjal parni stroj , je poletel leta 1890, in izku?nje nadgradil z letalom Avion (od tod slovenska sopomenka avion za letalo), s katerim je na vi?ini 20 metrov preletel 50 m, z nadaljnjimi modeli pa do 150 metrov.

Federation Aeronautique Internationale (FAI), organizacija, ki postavlja standarde in hrani zapise o letalstvu, pojmuje lete bratov Wright leta 1903 kot prvi ≫ vzdr?en in nadzorovan let naprave, te?je od zraka, z lastnim pogonom≪. [22] Do leta 1905 je bilo njuno letalo Wright Flyer III zmo?no stabilno in nadzorovano leteti dlje ?asa. Brata Wright sta zasluge za odlo?itev in vztrajanje pri poskusih letenja pripisovala predvsem zgledu Otta Lilienthala.

Leta 1906 je Alberto Santos Dumont izvedel prvi polet brez pomo?i katapulta [23] in je s tem, ko je preletel 220 m v manj kot 22 sekundah, postavil prvi svetovni rekord, ki ga je priznal Aero-Club de France . [24] Ta let je potrdila tudi FAI. [25] [26]

Najzgodnej?a oblika, ki je nakazala sodoben enokrilnik v vle?ni konfiguraciji (motor in propeler spredaj, ki nato vle?eta letalo za seboj), je bilo letalo Bleriot VIII iz leta 1908. Imelo je premi?ne repne povr?ine, s pomo?jo katerih je pilot nadzoroval smer in vi?ino leta, in nadzor zavijanja s pomo?jo upogibanja krila ali zakrilc, ki jih pilot upravlja s krmilno palico. Letalo je bilo pomemben predhodnik modela Bleriot XI, ki je poleti 1909 prvi? preletelo Rokavski preliv . [27]

Prva svetovna vojna je slu?ila kot testni poligon za uporabo letala kot oro?ja. Letala so se izkazala v vlogi premi?nih opazovalnic in bojnih strojev, ki sovra?niku lahko povzro?ijo izgube. Najzgodnej?o znano zra?no zmago s pomo?jo sinhronizirane strojnice, ki je streljala skozi propeler lovskega letala, je leta 1915 dosegel nem?ki pilot Kurt Wintgens . Pojavijo se letalski asi ; po ?tevilu sestreljenih letal je bil v prvi svetovni vojni najuspe?nej?i Manfred von Richthofen (po barvi letala znan tudi kot Rde?i baron ).

Douglas DC-3 , pogosto ocenjen kot eno najvplivnej?ih letal v zgodovini razvoja letalstva

Po vojni se je letalska tehnologija razvijala dalje. Alcock in Brown sta v neprekinjenem poletu leta 1919 prvi? pre?kala Atlantik . Prvi mednarodni komercialni leti za transport po?te med ZDA in Kanado so se za?eli istega leta. [28] Billy Mitchell je v poskusih leta 1921 dokazal, da letalo lahko potopi bojno ladjo, in s tem nakazal dramati?no spremembo v pomorskem bojevanju, do ?esar je nato v drugi svetovni vojni dejansko tudi pri?lo. [29] Za?el se je uveljavljati tudi potni?ki promet na ve?je razdalje.

Letala so uporabljali na vseh boji??ih druge svetovne vojne. Bila so nujni sestavni del vseh voja?kih strategij, tako nem?kega Blitzkriega kot ameri?kih in japonskih ofenziv s pomo?jo letalonosilk v vojni na Tihem oceanu .

Razvoj reaktivnih letal [ uredi | uredi kodo ]

Prvo reaktivno letalo , ki je poletelo izklju?no z novim tipom pogona, je bil leta 1939 nem?ki Heinkel He 178 . Leta 1944 je v operativno rabo pri?el nem?ki Messerschmitt Me 262 , prvi reaktivni lovec na svetu. Oktobra 1947 je Bell X-1 postalo prvo letalo, ki je preseglo hitrost zvoka. [30]

Prvi potni?ki reaktivec, de Havilland Comet , je bil zgrajen leta 1952. Po Cometovih za?etnih te?avah je poletelo letalo Boeing 707 , prvo reaktivno potni?ko letalo v ?iroki uporabi. Boeing 747 je bil najve?je potni?ko letalo od leta 1970, dokler mu leta 2005 primata ni prevzel Airbus A380 . [30]

Vrste letal [ uredi | uredi kodo ]

Najsodobnej?e lovsko letalo F-22 Raptor med poletom
Amfibijsko letalo (lahko pristaja na kopnem in v vodi) Bombardier 415 med ga?enjem po?ara
Kmetijsko letalo med ?kropljenjem

Letala se lahko lo?ijo na razli?ne na?ine:

in druge delitve. [1] [31]

Zgradba in delovanje [ uredi | uredi kodo ]

Airbus A300 med pristajanjem; z izve?enimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanj?uje potrebno hitrost. Med obi?ajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri ve?ji hitrosti ustvarjala preve? upora.

Ker je letalo te?je od zraka , za letenje potrebuje silo, ki je nasprotna sili zemeljske te?nosti . Ta sila je vzgon , ki se med premikanjem skozi zrak ustvarja na nosilnih povr?inah letala (obi?ajno krilih). Vzgon je glede na smer gibanja letala pravokoten. Pri gibanju letala skozi zrak zaradi trenja prihaja do upora , katerega smer je nasprotna od smeri gibanja letala. S primerno obliko profila krila dose?emo, da je upor zelo majhen in je tako ve?ina aerodinami?ne sile vzgon, kar zagotavlja, da letalo lahko leti. Vzgon nastane zaradi neenake dol?ine poti zraka ob spodnji in zgornji polovici krila; zaradi ve?je hitrosti potovanja zraka ob zgornji polovici tam po Bernoulijevi ena?bi nastane ni?ji tlak in s tem vzgon. Primerna koli?ina vzgona, ki letalu zagotavlja vzlet, se pri vsakem letalu ustvari pri razli?ni hitrosti, glede na tip pogona, te?o, obliko krila in druge dejavnike. [32]

Profil krila izbiramo glede na namen letala. Vzgon debelega in bolj ukrivljenega profila je npr. za polovico ve?ji od vzgona tankega, vendar je upor debelej?ega krila pri enaki hitrosti dvakrat ve?ji. Posledi?no ima torej transportno letalo debelej?e krilo od npr. reaktivnega lovca, vendar je hkrati po?asnej?e pri enaki pogonski mo?i na enoto te?e. Krilo za nadzvo?ne hitrosti pa ima tanek rob spredaj in zadaj in enakomerno izbo?en profil na zgornji in spodnji strani; potreben vzgon se ustvari s primernim kotom letenja letala. [33]

Vsa opisana na?ela veljajo tudi za propeler ( to?neje letalski vijak), ki je ena od oblik pogona letala. Z vrtenjem propeler ustrezne oblike ustvarja vzgon, ki pa namesto navzgor v tem primeru letalo vle?e naprej. [32]

Spodnje slike prikazujejo tudi pomembno vlogo repnih krmil pri usmerjanju letala (navzgor/navzdol, levo/desno). Repne povr?ine (krila, vertikalni stabilizator) skrbijo tudi za to, da letalo ohranja smer tako v vodoravni kot navpi?ni smeri. Glede na na?rtovano velikost in hitrost letala morajo imeti ustrezno povr?ino.

  • Sile, ki delujejo na letalo med letom
    Sile, ki delujejo na letalo med letom
  • Nastanek vzgona ob običajnem krilu
    Nastanek vzgona ob obi?ajnem krilu
  • Profil letalskega vijaka je zelo podoben profilu krila
    Profil letalskega vijaka je zelo podoben profilu krila
  • Nagibanje letala s krilci; nagib ali angleško: roll
    Nagibanje letala s krilci; nagib ali angle?ko: roll
  • Zavijanje letala z repnim krmilom; odklon ali angleško: yaw
    Zavijanje letala z repnim krmilom; odklon ali angle?ko: yaw
  • Dviganje/spuščanje letala z repnim krmilom; naklon ali angleško: pitch
    Dviganje/spu??anje letala z repnim krmilom; naklon ali angle?ko: pitch

Sestavni deli [ uredi | uredi kodo ]

Glavni sestavni deli letala

Glavni sestavni deli letala:

  • trup: aerodinami?no oblikovana nosilna konstrukcija, ki povezuje dele letala. V njej se nahaja pilot, tovor in letalski sistemi;
  • krilo : zagotavlja vzgon, poleg tega zagotavlja stabilnost v nagibu (okoli vzdol?ne osi). Na krilo so name??ena krilca, zakrilca ter aerodinami?ne zavore. V krilih se pogosto shranjuje tudi letalsko gorivo;
  • vi?insko krmilo, za krmiljenje okoli pre?ne osi, name??eno na repu letala (angl. elevator );
  • smerno krmilo, za krmiljenje okoli navpi?ne osi (angl: rudder );
  • krilca, za usmerjanje okoli vzdol?ne osi (angl. ailerons );
  • podvozje, ve?inoma kolesa, lahko pa tudi sanke (smu?i), ali pa plovci za hidroplane. Hidroplani so lahko tudi brez posebnih plovcev, saj imajo lahko posebej oblikovan trup, s katerim pristajajo na vodi; takim letalom pravimo lete?i ?oln . [32] [31] [34]

Pogon [ uredi | uredi kodo ]

Delovanje sodobnega turboventilatorskega reaktivnega motorja, svetlo roza je hladni obvodni zrak ( ang. bypass).

Letalski motorji ve?inoma poganjajo vijak ali pa so reaktivni .

Letala z vijakom imajo batne motorje ali turbopropelerske turbine [31] , v zadnjem ?asu pa se pojavljajo tudi elektri?ni motorji.

Tip pogona dolo?a na?rtovana namembnost in hitrost letala:

  • ker izkoristek letalskega vijaka mo?no pada, kadar se hitrost vrhov listov pribli?uje hitrosti zvoka, je tudi hitrost letal na vijak omejena na okoli 200 m/s (okoli 750 km/h). [31]
  • reaktivna letala uporabljajo motorje v obliki reaktivne turbine; uporabni so za hitrosti med nekaj 100 km/h do hitrosti 3 machov na vi?inah 10 do 20 tiso? metrov;
  • pogonske naprave v obliki cevi z dinami?nim curkom, pri katerih so neizogibne za?etne hitrosti 2-3 Machov;
  • pulzirajo?i motorji , ki jih uporabljamo samo za podzvo?ne hitrosti;
  • raketni motorji na trdo (obi?ajno za RATO vzlet) ali teko?e gorivo za let na izredno visokih vi?inah. [31]

Gradnja letal in materiali [ uredi | uredi kodo ]

Preizku?anje letal v vetrovniku je v zadnjem ?asu precej nadomestilo ra?unalni?ko podprto na?rtovanje . Na sliki: Nasin vetrni tunel

Prva letala so bila, razen motorja, zgrajena iz lesa, preko katerega je bilo napeto posebej obdelano platno . Upravljali so jih s pomo?jo ?ic. Naslednja ve?ja sprememba je bila uporaba aluminija v 1930-ih; za sodobna propelerska letala se najpogosteje uporabljajo zlitine aluminija in magnezija. V sodobnem letalstvu pa se uveljavljajo kompozitni materiali , ki imajo pred klasi?nimi ?tevilne prednosti: so trdnej?i, v nekaterih primerih zaradi poenostavljene gradnje omogo?ajo prihranke, zvi?ujejo kvaliteto kon?nega izdelka (bolj?e prileganje delov, ni korozije, ni?ji vzdr?evalni stro?ki, ve?ja prilagodljivost lastnosti sestavnih delov) ter zmanj?ujejo te?o letala in s tem porabo goriva. [35]

Pri letalih za nadzvo?ne hitrosti prihaja do te?av zaradi visoke temperature izpostavljenih delov pla??a letala - v teh primerih se uporablja titan ali posebne zlitine. [31]

Pokrov kabine, okna in drugo so iz akrilnega stekla , ki zdr?i temperature do pribli?no 100 °C . Pri letalih za visoke nadzvo?ne hitrosti je v uporabi silikatno steklo. [31]

Varnost [ uredi | uredi kodo ]

Letalski tehnik izvaja predvzletni pregled letala Airbus A320 .
Letno ?tevilo mrtvih v letalskem prometu pada od 1990-ih, ?eprav letalski promet mo?no raste ?e od 1950-ih naprej. Rde?a ?rta je petletno povpre?je.

Sodobna letala veljajo za zelo varna; kar se ti?e smrtnih primerov na kilometer prepotovane razdalje, so 10-krat varnej?a od avtobusa . ?e pa upo?tevamo ?tevilo mrtvih na en let potni?kega letala, je potovanje z letalom dosti nevarnej?e kot npr. potovanje z avtom, avtobusom ali vlakom. [36] Zavarovanje je zaradi tega razmeroma drago. [37] V smislu varnosti obstaja tudi razlika med malimi ?portnimi letali in velikimi reaktivnimi potni?kimi letali. Slednja so 8.3-krat bolj varna, [38] saj ima ve?ina ?portnih letal le en motor, in ?e tega batnega , ki je manj zanesljiv od reaktivnega - okvare velikih turboventilatorskih motorjev so v velikostnem razredu pribli?no ena odpoved na milijon obratovalnih ur. Sodobna dvomotorna potni?ka letala morajo po mednarodnih standardih biti tudi zasnovana tako, da lahko letijo ve? ur s samo enim delujo?im motorjem ( ETOPS ).

Na splo?no velja, da je za 70-80 % letalskih nesre? delno ali v celoti odgovoren ?love?ki dejavnik. [39]

Poleg zahtevnega postopka testiranja novih letal varnost zagotavljajo tudi v letalo vgrajeni sistemi: podvojeni krmilni vodi, podvojeni sistemi za upravljanje v pilotovi kabini (pilot in kopilot potni?kega letala imata na voljo vsak svoj popolni samostojni set upravljalnih naprav) in drugo. [31] Varnost letal in letalstva se izbolj?uje tudi z natan?no analizo vzrokov letalskih nesre?; ugotovljene napake se uporabijo za izbolj?anje konstrukcij letala ali za izbolj?anje postopkov v letalstvu.

Izdelava letal in Slovenci [ uredi | uredi kodo ]

Pipistrelovo ?tirisede?no klasi?no gnano ali dvosede?no elektri?no letalo Panthera

Brata Edvard in Jo?e Rusjan sta vse modele Eda od I do VII med letoma 1909 in 1910 izdelala samostojno, s pomo?jo sorodnikov, v Gorici . Do ?tevil?nej?e proizvodnje ni pri?lo, saj so po pri?etku sodelovanja z Zagreb?anom Mihajlom Mer?epom vsa letala izdelali v njegovih delavnicah v Zagrebu . Celov?an Jo?e Zablatnik (Sablatnig) je leta 1910 zgradil svoje prvo letalo, kar pogosto omenjajo tudi svetovne preglednice razvoja letal. Stanko Bloudek je leta 1910 zgradil svoje prvo letalo Libela. Izku?nje na kasnej?i Libeli 1 je uporabil pri zasnovi povsem novega letala z zaprtim trupom, kar je bila tedaj novost, ki so jo povzeli mnogi konstruktorji in pozabili, da gre pri tem za Bloudkovo delo. Kasneje je samostojno zasnoval enokrilno letalo Bloudek XV, tudi Lojze, ki je leta 1930 doseglo 200 km na uro. Po smrtni nesre?i s tem letalom leta 1935 se Bloudek ni ve? lotil konstruiranja letal. Tr?a?an Anton Kuhelj je pred drugo svetovno vojno izdelal ve? uspe?nih letal Inka, nato pa ?e modele KS-1, KS-2 (Kuhelj Sportni; tudi Janez), ki so jih vsi hvalili. Po drugi svetovni vojni so ustanovili Letalsko zvezo Slovenije in tovarno Letov [3] , ki je delovala med letoma 1946 in 1952. [40] V tovarni so izdelovali jadralna letala, nekaj motornih, na?rtovali pa so tudi prvo slovensko reaktivno letalo KBL-12, vendar so na ukaz iz Beograda razvoj opustili. [41]

Leta 1987 je Ivo Boscarol postal prvi zasebni izdelovalec letal v Jugoslaviji . Vrh proizvodnje ultralahkih letal je njegovo podjetje Pipistrel (latinsko ime za netopirja ) zaenkrat doseglo s prvim poletom ultralahkega letala okoli sveta leta 2012 [42] in serijsko proizvodnjo elektri?nih letal, tudi za ve? potnikov. [5] Toma? Avsenek in Pavel Poto?nik , sicer pred tem zaposlena pri proizvodnji jadralnih letal v podjetju Elanu , sta kot prva v takratni Jugoslaviji iz kompozitnih materialov sestavila ultralahko letalo. Leta 1992 je Pavel Poto?nik ustanovil podjetje Albastar. Po jadralnih letalih je leta 1997 izdelalo tudi jadralno letalo s pomo?nim motorjem Apis, z Ivom Boscarolom pa sta leta 1999 izdelala tudi dvosede?no jadralno-motorno letalo Sinus . [3]

Sin slovenskega izseljenca Joe Sutter je bil vodja razvojne ekipe pri izgradnji letala Boeing 747 . [43]

Slovenski proizvajalci letal [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici in viri [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Cankarjeva zalo?ba (1988). Leksikon Cankarjeve zalo?be . str. 1202. COBISS   486659 . ISBN   86-361-0221-9 .
  2. ↑ ≫Zakon o letalstvu (uradno pre?i??eno besedilo) (ZLet-UPB4)≪ . Uradni list RS . 15. oktober 2010 . Pridobljeno 13. avgusta 2014 .
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Darinka Kladnik (2008). Zgodovina letalstva na Slovenskem / od za?etkov do dana?njih dni . ZIP-Zavod za intelektualno produkcijo. str. 325. COBISS   242534912 . ISBN   978-961-91035-6-2 .
  4. ↑ ≫Pipistrel z nem?kega Aera z dvema nagradama≪ . Dnevnik . 19. april 2014 . Pridobljeno 13. avgusta 2014 .
  5. ↑ 5,0 5,1 ≫Pipistrelova elektri?na letala med sedmimi idejami, ki lahko spremenijo svet≪ . 24ur.com . 12. februar 2013 . Pridobljeno 18. avgusta 2014 .
  6. ↑ ??ρ , Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon , on Perseus
  7. ↑ "aeroplane" , Merriam-Webster Online Dictionary.
  8. ↑ πλ?νο? , Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon , on Perseus
  9. ↑ aeroplane Arhivirano 2011-05-16 na Wayback Machine ., Oxford Dictionaries
  10. ↑ "aeroplane , Oxford English Dictionary online.
  11. ↑ ≫Iskanje po Slovarju slovenskega knji?nega jezika: letalo≪ . ZRC SAZU . Pridobljeno 14. avgusta 2014 .
  12. ↑ ≫Iskanje po SSKJ: Letalstvo≪ . ZRC SAZU . Pridobljeno 25. avgusta 2014 .
  13. ↑ ≫Iskanje po SSKJ: Letali??e≪ . ZRC SAZU . Pridobljeno 19. septembra 2014 .
  14. ↑ Aulus Gellius , "Attic Nights", Book X, 12.9 at LacusCurtius
  15. ↑ ≫Archytas of Tarentum≪ . Technology Museum of Thessalonik. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. decembra 2008 . Pridobljeno 30. maja 2013 .
  16. ↑ White, Lynn (1961). ≫Eilmer of Malmesbury, an Eleventh Century Aviator: A Case Study of Technological Innovation, Its Context and Tradition≪. Technology and Culture . Zv. 2, ?t. 2. str. 97?111.
  17. ↑ Dwyer, Larry. ≫Sir George Cayley, The Father of Aviation≪ . The Aviation history online museum . Pridobljeno 26. julija 2009 . Cayley je identificiral vle?no silo, vzporedno s tokom, in vzgon (pravokotno na tok zraka).
  18. ↑ 18,0 18,1 ≫Sir George Cayley (British Inventor and Scientist)≪ . Britannica Online . Pridobljeno 26. julija 2009 . English pioneer of aerial navigation and aeronautical engineering and designer of the first successful glider to carry a human being aloft. Cayley established the modern configuration of an airplane as a fixed-wing flying machine with separate systems for lift, propulsion, and control as early as 1799.
  19. ↑ ≫The Artificial Albatross - History of an Early Flying Machine≪ . Inventor Spot . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 18. oktobra 2014 . Pridobljeno 22. septembra 2014 .
  20. ↑ Beril, Becker (1967). Dreams and Realities of the Conquest of the Skies . New York: Atheneum. str. 124?125.
  21. ↑ Inglis, Amirah. ≫Hargrave, Lawrence (1850?1915)≪ . Australian Dictionary of Biography . Zv. 9. Melbourne University Press . Pridobljeno 5. julija 2010 .
  22. ↑ ≫100 Years Ago, the Dream of Icarus Became Reality≪ . FAI News . Federation Aeronautique Internationale. 17. december 2003. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. aprila 2006 . Pridobljeno 5. januarja 2007 .
  23. ↑ Who designed and flew the first practical airplane?
  24. ↑ Jones, Ernest. "Santos Dumont in France 1906?1916: The Very Earliest Early Birds." earlyaviators.com , 25 December 2006. Retrieved: 17.8.2009.
  25. ↑ Les vols du 14bis relates au fil des editions du journal l'illustration de 1906. Arhivirano 2007-03-24 na Wayback Machine . The wording is: "cette prouesse est le premier vol au monde homologue par l'Aero-Club de France et la toute jeune Federation Aeronautique Internationale (FAI)."
  26. ↑ ≫Santos-Dumont: Pionnier de l'aviation, dandy de la Belle Epoque≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. novembra 2006 . Pridobljeno 14. avgusta 2014 .
  27. ↑ Crouch, Tom (1982). Bleriot XI, The Story of a Classic Aircraft . Smithsonian Institution Press. str. 21 in 22. ISBN   0-87474-345-1 .
  28. ↑ Bowers, Peter M. (1989). Boeing aircraft since 1916 . London: Putnam Aeronautical Books. COBISS   26430981 . ISBN   0-85177-804-6 .
  29. ↑ Reid, John Alden. "Bomb the Dread Noughts!" Air Classics , 2006.
  30. ↑ 30,0 30,1 Hallion, Richard, P. "The NACA, NASA, and the Supersonic-Hypersonic Frontier." Arhivirano 2014-08-14 na Wayback Machine . NASA. Pridobljeno: 7. september 2011.
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 31,3 31,4 31,5 31,6 31,7 Prevod, originalno Tekniken (1983). Enciklopedija Tehnike . Cankarjeva zalo?ba. str. 299/755. COBISS   13981953 .
  32. ↑ 32,0 32,1 32,2 prevod po nem?kem izvirniku (1992). KAKO deluje? Sodobna tehnika II . Tehni?ka zalo?ba Slovenije. str. 614. COBISS   28102144 .
  33. ↑ ≫arhivska kopija≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. aprila 2014 . Pridobljeno 25. avgusta 2014 .
  34. ↑ ≫Design of a Fuzzy Sytem for a Longitudinal Control of an F-14A Airplane≪ . Leticia Cervantes, Oscar Castillo .
  35. ↑ ≫NATIONAL INSTITUTE FOR AVIATION RESEARCH/Wichita State University/Overview of Composite Material Trends in Aviation Manufacturing≪ (PDF) . John Tomblin . Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 22. februarja 2016 . Pridobljeno 20. avgusta 2014 .
  36. ↑ The risks of travel Arhivirano 2001-09-07 na Wayback Machine .. Numberwatch.co.uk.
  37. ↑ Flight into danger - 7 August 1999 - New Scientist Space Arhivirano 2008-05-04 na Wayback Machine .. Space.newscientist.com (7 August 1999).
  38. ↑ Mantakos, Harry, Is GA Flying Safer Than Driving? , pridobljeno 13. maja 2012
  39. ↑ ≫HFACS ANALYSIS OF MILITARY AND CIVILIAN AVIATION ACCIDENTS:A NORTH AMERICAN COMPARISON≪ (PDF) . Scott A. Shappell . 2004. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 12. januarja 2016 . Pridobljeno 16. avgusta 2014 .
  40. ↑ ≫Prva letalska tovarna v Sloveniji≪ (PDF) . Janez Smol?nik . Junij 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 10. aprila 2022 . Pridobljeno 21. avgusta 2014 .
  41. ↑ ≫KBL-12≪ . www.modelarstvo.si . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. avgusta 2014 . Pridobljeno 21. avgusta 2014 .
  42. ↑ ≫Lenar?i? kon?al polet okoli sveta≪ . Planet.SiOL.net . 19. april 2012 . Pridobljeno 18. avgusta 2014 .
  43. ↑ Sutter, Joe (2006). 747: Creating the World's First Jumbo Jet and Other Adventures from a Life in Aviation . Washington, DC: Smithsonian Books. str. 259. ISBN   978-0-06-088242-6 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Letalo .

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalo&oldid=6205567 ≪