Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dol?ina
je v obi?ajni rabi poseben primer
razdalje
(prim.
?irina
,
vi?ina
), v
fiziki
in
tehniki
pa sta pojma dol?ine in razdalje najve?krat
sopomenska
. Z njim ozna?ujemo razdaljo v vodoravni smeri; za razdaljo v navpi?ni smeri obi?ajno uporabljamo izraz
vi?ina
,
?irina
pa je razdalja od strani do strani, pravokotna na dol?ino in vi?ino. Nikoli ne govorimo o ≫dol?ini od
Zemlje
do
α
Kentavra
(Cen)≪, ampak o ≫razdalji med Zemljo in α Kentavra≪, oziroma o ≫oddaljenosti α Kentavra od Zemlje≪. Dol?ina se pri
geometrijskem
merjenju
nana?a na najve?jo
razse?nost
(mero, dimenzijo)
telesa
.
V dolo?enim kontekstih pojem ≫dol?ine≪ pomeni dolo?eno razse?nost telesa vzdol? katere se meri njegova dol?ina. Na primer govorimo o dol?ini
?ice
in o njeni
debelini
, ki je po navadi manj?a od dol?ine.
Mednarodni sistem enot
predpisuje za dol?ino
osnovno enoto
meter
. ?e nekaj drugih
enot
dol?ine, urejenih od ve?jih k manj?im:
- siriometer
(149.597.870.691.000.000 m),
- parsek
(30.856.804.798.079.115 m),
- svetlobno leto
(9.460.730.472.580.800 m),
- astronomska enota
(149.597.870.691 m),
- gigameter
(10
9
m),
- srednji
Zemljin polmer
(6.371.009 m),
- megameter
(10
6
m),
- Ksenofonov stadij
(5397 m),
- geografska milja
(1855 m),
- morska milja
(1852 m) (pred letom 1929 1853,184 m) (mednarodna morska milja, navti?na milja),
- ameri?ka geodetska milja
(1609,347 m),
- milja
(1609,344 m) (mednarodna milja),
- vrsta
(1066,781 m),
- kilometer
(1000 m),
- Eratostenov stadij
(231 m),
- Ptolemejev stadij
(222 m),
- kraljevi egip?anski stadij
(210 m),
- furlong
(201,168 m),
- olimpijski stadij
(192,8 m),
- srednji ati?ki stadij
(185,4 m),
- rimski stadij
(185,25 m),
- Posidonijev srednji stadij
(177,8 m),
- gr?ki srednji stadij
(172 m),
- perzijski stadij
(161,1 m),
- potopisni stadij
(157 m),
- dekameter
(10 m),
- rod
(5,0292 m),
- laket
(2,75 m),
- ruski se?enj
(2,13360 m),
- se?enj
(1,896 m),
- smoot
(1,70180 m),
- jard
(0,914 m),
- vatel
(0,778 m),
- ar?in
(0,71120 m),
- komolec
(0,44 m),
- (dunajski) ?evelj
(0,316(08) m),
- ameri?ki geodetski ?evelj
(0,3048006 m),
- (imperialni) ?evelj
(0,3048 m),
- ruski ?evelj
(0,304800 m),
- sumerski ?evelj
(0,2645 m),
- pedenj
,
- decimeter
(0,1 m),
- vr?ek
(0,04445 m),
- dunajski palec
(0,02634 m) (palec, avstrijska cola),
- palec
(0,0254 m) (angle?ki palec, mednarodni palec),
- ameri?ki geodetski palec
(0,02540000508 m)
- sotka
(0,021336 m),
- centimeter
(0,01 m),
- milimeter
(0,001 m),
- mikrometer
(10
?6
m),
- nanometer
(10
?9
m),
- angstrom
(10
?10
m),
- Bohrov polmer
(5,29189379
×
10
2998890000000000000♠
?11
m),
- Planckova dol?ina
(1,6
×
10
2998650000000000000♠
?35
m).
Dol?ina ni notranja zna?ilnost ni?esar, tako da lahko dva opazovalca merita isto ≫stvar≪ - denimo razdaljo med dvema dogodkoma ali dol?ino
ladje
- in izmerita razli?na rezultata. To nenavadno zna?ilnost
prostora
pojasnjuje
Einsteinova
posebna teorija relativnosti
.
