?tevilo prete?enih
razpolovnih ?asov
|
preostali
dele?
|
preostali
odstotek
|
| 0
|
1
/
1
|
100
|
|
| 1
|
1
/
2
|
50
|
|
| 2
|
1
/
4
|
25
|
|
| 3
|
1
/
8
|
12
|
,5
|
| 4
|
1
/
16
|
6
|
,25
|
| 5
|
1
/
32
|
3
|
,125
|
| 6
|
1
/
64
|
1
|
,563
|
| 7
|
1
/
128
|
0
|
,781
|
| ...
|
...
|
...
|
| n
|
1/(2
n
)
|
100/(2
n
)
|
Razpolovni ?as
(oznaka
t
1/2
) ali
razpolovna doba
je
matemati?ni
in znanstveni opis
eksponentnega
ali postopnega
razpadanja
.
Razpolovni ?as so zelo pogosto uporablja za opis koli?in ki eksponentno upadanjo (na primer radioaktivni razpad), kjer je razpolovna doba konstantna za celoten ?as razpada, in je zna?ilna enota (naravna enota obsega) za ena?bo eksponentnega razpada. Vendar pa je lahko razpolovna doba dolo?ena tudi za ne-eksponentne procese upadanja, ?eprav se v teh primerih razpolovna doba med samim procesom razpada spreminja.
Razpolovni ?as je v
jedrski fiziki
?as
, v katerem pade ?tevilo
atomskih jeder
, ki
radioaktivno
razpadajo
, na eno polovico za?etne vrednosti, ali ?as, v katerem
aktivnost
takega vzorca pade na eno polovico za?etne vrednosti.
Mednarodni sistem enot
predpisuje za razpadni ?as
osnovno
enoto
s
.
Razpolovni ?as je povezan z
razpadnim ?asom
τ:
Pri tem z ≫ln≪ ozna?uje
naravni logaritem
.
Verjetnostna narava razpolovnega ?asa
[
uredi
|
uredi kodo
]
Razpolovni ?as se pogosto opisuje kot razpad diskretnih subjektov, kot so radioaktivni atomi. V tem primeru se ne da uporabiti opredelitve "razpolovna doba je ?as, potreben da natanko polovica subjektov razpade". Na primer, ?e je samo en radioaktiven atom z razpolovno dobo 1 sekundo, po eni sekundi ne bo ostala "polovica atoma". Ostal bo bodisi en atom ali pa atoma ne bo, odvisno od tega, ali bo razpadel.
Namesto tega je razpolovna doba opredeljena v smislu
verjetnosti
. To je ?as, ko bo pri?akovana vrednost ?tevila subjektov, ki so razpadla, enaka polovici prvotnega ?tevila. Na primer, lahko za?nete z enim samim radioaktivnim atomom, po?akajte 1 razpolovno dobo in ocenite ali je razpadel v tem ?asovnem obdobju. Morda bo in morda ne bo. Ampak, ?e se ta poskus ponovi znova in znova, bo v ?asu razpolovne dobe atom razpadel v polovici primerov.
V nekaterih poskusih (na primer sinteza umetnih elementov), je v resnici proizveden samo en radioaktivni atom naenkrat, ki mu o ?ivljenjsko dobo individualno izmerijo. V tem primeru je potrebna statisti?na analiza za sklepanje o razpolovni dobi. V drugih primerih razpada zelo veliko ?tevilo enakih radioaktivnih atomov v merjenem ?asu. V tem primeru zakon velikih ?tevil (statisti?na verjetnost) zagotavlja, da je ?tevilo atomov, ki dejansko razpadejo v bistvu enako ?tevilu atomov, ki dejansko razpadejo. Z drugimi besedami, z dovolj velikim ?tevilo propadajo?ih atomov, se verjetnostne vidike tega procesa ne upo?teva.
Razpolovna doba v biologiji in farmakologiji
[
uredi
|
uredi kodo
]
Biolo?ka razpolovna doba ali razpolovni ?as izlo?anja je ?as, potreben za snovi (zdravila, droge, radioaktivne snovi ali druge), da izgubijo polovico svoje farmakolo?ke, fiziolo?ke ali radiolo?ke aktivnosti. V medicinskem okviru lahko razpolovna doba pomeni tudi ?as, potreben da se koncentracija snovi v
krvni plazmi
razpolovi ("razpolovni ?as plazme"). Razmerje med biolo?kim in plazmskim razpolovnim ?asom snovi je lahko zapleteno zaradi razli?nih dejavnikov, vklju?no s kopi?enjem v tkivih, aktivnih presnovkov, in interakcij z receptorji.
Medtem ko je radioaktivni izotop razpade povsem predvidljivo in je konstanta hitrosti dolo?ena, odprava snovi iz ?ivega organizma sledi bolj zapletenemu mehanizmu.
Na primer, biolo?ki razpolovni ?as vode v ?loveku je pribli?no 7 do 14 dni, ?eprav je to mogo?e spremeniti z vedenjem. Biolo?ka razpolovna doba cezija pri ljudeh je med enim in ?tirimi meseci. To se lahko skraj?a s hranjenjem osebe z ?elezovim cianidom (prusko modra), ki deluje kot ionski izmenjevalec, ki absorbira cezij in spro??a kalijeve ione.