Beograd

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beograd

Београд
Mesto
Beograd
Zastava Beograd
Zastava 		Grb Beograd
Grb
Beograd se nahaja v Srbija
Beograd
Beograd
Lega Beograda v Srbiji
44°49′4″N 20°27′25″E  /  44.81778°N 20.45694°E  / 44.81778; 20.45694
Dr?ava   Srbija
Upravljanje
 ?  ?upan Aleksandar ?api?
Povr?ina
 ? Mesto 359,96 km 2
 ? Urbano
1.035 km 2
 ?  Metropolitansko obm.
3.222,68 km 2
Nadm. vi?ina
116,75 m
Prebivalstvo
  (2011) [2]
 ? Mesto 1.232.731
 ? Gostota 3.400 preb./km 2
 ?  Metropolitansko obm.
2.359.440
 ? Metropolitanska gostota 730 preb./km 2
Demonim Beograj?an
?asovni pas UTC+1 (CET)
 ?  Poletni UTC+2
Po?tna ?tevilka
11000
Omre?na skupina +381(0)11
Spletna stran www.beograd.rs

Beograd ( srbsko Београд [beograd], staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad ) (44°49'14'' severno , 20°27'44'' vzhodno ( WG ) , 116,75 m ) je glavno mesto Srbije , v katerem ?ivi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto). ?tevilo prebivalcev po popisu leta 2002 je zna?alo v o?ji okolici 1.581.801 (2022 1,7 milijona), v ?ir?i regiji pa 2.310.000. Samo mesto Beograd pa ima po podatkih iz leta 2011 1.232.731 prebivalcev. Med njimi je bilo 2.084 Slovencev . Najve?ja ob?ina po ?tevilu prebivalcev je Novi Beograd z 217.773 prebivalci, najmanj?a pa Sopot z 20.390 prebivalci.

Nahaja se v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku . Mesto le?i na soto?ju Donave in Save v severni Srbiji .

Beograd je glavno mesto Srbije od leta 1403 , v letih med 1918 in 2003 je bilo glavno mesto nekdanjih treh dr?av Jugoslavije ( Kraljevina Jugoslavija , Socialisti?na federativna republika Jugoslavija , Zvezna republika Jugoslavija ) ter Dr?avne skupnosti Srbije in ?rne gore .

Religija [ uredi | uredi kodo ]

Po popisu prebivalcev Beograda iz leta 2011 jih je kar 90,68 % pravoslavne vere , 1,29 % islamske , 1,05 % katoli?ke ...


Zgodovina mesta [ uredi | uredi kodo ]

Bombardirano mesto leta 1941

Beograd, mesto z zelo burno zgodovino , je eno najstarej?ih mest v Evropi. Njegova zgodovina je stara pribli?no 7000 let. Prostor okoli Save in Donave je bil naseljen ?e v paleolitiku . Iz starej?e kamene dobe so najdene kosti in lobanja neandertalca v kamnolomu pri Le?tanu, v pe?ini na ?ukarici in v bli?ini Bajlonijeve tr?nice.

Mnoga dana?nja naselja beograjske okolice le?ijo na kulturnih slojih prej?njih prazgodovinskih naselbin . Sedem tiso? let pr. n. ?t. je bilo tam prvo neolitsko naselje. Konec 1. stoletja so se naselili Rimljani, okoli leta 630 pa so na to obmo?je pri?li Slovani . Takrat se je naselje imenovalo Singidunum. Mesto je bilo kasneje tudi pod bolgarsko in avstro-ogrsko oblastjo. Okoli 300 let je bil pod Turki.

Leta 1882 je Srbija postala kraljevina , Beograd pa njena prestolnica . Po prvi svetovni vojni je postal prestolnica Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev . Leta 1941 je bil Beograd bombardiran in okupiran s strani Nemcev, a ga je narodnoosvobodilna vojska z zavezniki osvobodila leta 1944 . Leto pozneje je bila v Beogradu imenovana Federativna Ljudska Republika Jugoslavija . Kasneje se je preimenovala v Socialisti?no Federativno Republiko Jugoslavijo (SFRJ). 1992 leta je bil Beograd glavno mesto Zvezne Republike Jugoslavije, kasneje pa ?e Srbije in ?rne Gore. Od leta 2006 je Beograd glavno mesto samostojne in suverene dr?ave Srbije.

Znamenitosti mesta [ uredi | uredi kodo ]

Beograd

Beograd ima veliko znamenitosti. To so ulice in trgi , javni vodnjaki in parki , stavbe , trdnjava in cerkve , spomeniki , reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti .

Med znamenitej?imi ulicami so Knez Mihailova , ki povezuje Trg republike in Kalemegdan , Nemanjina , znana po NATO bombardiranju in Ulica kralja Petra I. Znanih je tudi kar nekaj trgov in sicer Trg Nikole Pa?i?a , poimenovan po srbskem politiku Pa?i?u. Tu je ?e Trg republike, ki je hkrati glavni trg, ?tudentski trg , Terazije in Trg Slavija .

Na mestnem podro?ju je 39 javnih vodnjakov ter 18 fontan . Med najstarej?imi vodnjaki so Delijska, Terazijska (postavljena v spomin na ponovni prihod Milo?a Obrenovi?a na prestol) in ?ukur ?esma (na mestu, kjer so Turki ubili fanta Savo). Najve?je fontane so na Trgu Nikole Pa?i?a, Trgu republike in pred hotelom Intercontinental v Novem Beogradu.

Mesto ima 65 javnih parkov. Najpomembnej?i so Kalemegdanski, Ta?majdanski, Pionirski in Park prijateljstva , kjer je v Titovem ?asu vsak pomemben obiskovalec mesta posadil drevo.

Veliko je stavb, ki so v ponos mestu. Le te so: po?ivali??e kneza Milo?a Obrenovi?a in kneginje Ljubice, Narodna banka Srbije, Narodni muzej , Narodno gledali??e , Skup??ina Srbije, Beli dvor , tj. po?ivali??e kraljeve dru?ine, Glavna ?elezni?ka postaja, Beograjska trdnjava (Kalemekdan), ?ivalski vrt , Sava center in drugi.

Na beograjskih ulicah in trgih je 192 spomenikov, ki so postavljeni v spomin in slavo . Najstarej?i je iz leta 1884, postaviti ga je dal Aleksander I. Karađorđevi? v Karađorđevem parku. Pomembni so ?e Pobednik kiparja Ivana Me?trovi?a , spomenik neznanemu junaku na Avali istega avtorja, Vuku Karad?i?u , Ivu Andri?u blizu njegovega muzeja, Karađorđu pred cerkvijo sv. Save , knezu Mihailu Obrenovi?u na Trgu republike, Petru Petrovi?u Njego?u pred fakulteto, na ?tudentskem trgu so spomeniki Josifa Pan?i?a , Jovana Cviji?a , Dositeja Obradovi?a itd. Tudi pred ?olami stojijo razli?ni kipi. V Novem Beogradu pred ?olo sedmih sekretarjev SKOJa stoji sedem doprsij sekretarjev.

Kultura in umetnost [ uredi | uredi kodo ]

V Beogradu se letno odvija ve? kot 9.000 gledali?kih predstav, umetni?kih razstav , koncertov , prireditev in drugih kulturnih programov. V mestu je 34 kulturnih ustanov (10 gledali??, 4 mestne knji?nice , 8 za??itnih ustanov, 12 kulturnih centrov in galerij ). Mesto ima 2 dr?avni univerzi , 280 osnovnih in srednjih ?ol , ter mnogo zasebnih visoko?olskih institucij . Tu je ?e veliko zanimivih muzejev, vrednih ogleda.

Slavni Beograj?ani [ uredi | uredi kodo ]

V Beogradu je bilo veliko rojenih, umrlih ali delujo?ih osebnosti, ki jih pozna cela Evropa. Tu je tudi pokopanih nekaj pomembnih oseb. Srbski knji?evnik Dositej Obradovi? je leta 1807 pri?el v Beograd in tam ustanovil Dositejev licej (danes Vukov in Dositejev muzej), kamor so hodili izobra?enci iz cele Srbije. Med temi u?enci je bil tudi poznej?i veliki reformator srbskega jezika, Vuk Stefanovi? Karad?i? , med drugim tudi izumitelj dana?nje cirilice , ki je v rabi v nekaterih biv?ih jugoslovanskih republikah. Danes sta oba pokopana pred Saborno cerkvijo v sredi??u Beograda. V mestu je s svojo vojsko nekaj ?asa taboril Karađorđe, za?etnik dinastije Karađorđevi?ev . Ta je umrl nasilne smrti leta 1817 po ukazu Milo?a Obrenovi?a , ki je sebi zgradil Milo?evo rezidenco (Milo?ev konak) na Top?iderju, svoji ?eni Ljubici, pa lastno rezidenco sredi Beograda (Konak kneginje Ljubice). Umrl je leta 1860 , pokopan je v Saborni cerkvi. Nasledil ga je sin Mihailo, ki so ga ubili v Top?iderju. Pozneje je vladal Milan, po uboju Aleksandra je na prestol pri?el Petar I. Karađorđevi?. Kronali so ga v Saborni cerkvi.

?port in rekreacija [ uredi | uredi kodo ]

?tadion Crvena Zvezda

Beograd ima ve? kot 1.000 ?portnih objektov . Opremljeni so skoraj za vse ?portne aktivnosti, na vseh nivojih tekmovanj . V mestu se je odvijalo ?e mnogo velikih ?portnih dogajanj. Prav tako so bili beograjski klubi tudi prvaki Evrope in sveta. Ima ve? nogometnih in atletskih stadionov . Najbolj znani so stadion Crvene Zvezde-Marakana, Partizana, Obili?a, Rada, Radni?kega ter mladinski in mestni stadion. Zelo znane dvorane pa so Beograjska arena, Hala Sportova, Pionir, Ledena dvorana, bazen Ta?majdan ter mnogi drugi.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Druge oblike sodelovanja in prijateljstva med mesti, ki so podobna programom sestrskih/pobratenih mest:

Odlikovanja [ uredi | uredi kodo ]

Mesto je prejelo naslednja odlikovanja :

Galerija [ uredi | uredi kodo ]

  • Trdnjava Beograd v 16. stoletju
    Trdnjava Beograd v 16. stoletju
  • Cerkev svetega Save
    Cerkev svetega Save

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Territory≪ . City of Belgrade . Pridobljeno 6. maja 2009 .
  2. ↑ PRVI REZULTATI, Konferencija za novinare (v srb??ini), Statistical Office of the Republic of Serbia, 15. november 2011, str. 11, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. maja 2012 , pridobljeno 27. decembra 2012

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Bijeli? Maja, Beograd, turisti?ni vodnik , Nobis Gorjup & ?auperl, Slovenske Konjice, 2006. ( COBISS )

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo beograd v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Beograd .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=5996841 ≪