Zahodni tur?ki kaganat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zahodni tur?ki kaganat
????:??:????????
On oq budun (Ljudstvo desetih pu??ic)
Najve?ji obseg Zahodnega tur?kega kaganata okoli leta 625 po bitki pri Buhari (svetlo rjavo) in ?iritvi proti jugu (svetleje rjavo)
Status kaganat (nomadsko cesarstvo)
Glavno mesto Nevekat (poletna prestolnica)
Sujab (glavna prestolnica)
Skupni jeziki sogdijski ( kovanci, dr?avna uprava ) [1] [2]
stara tur??ina [3] [4]
Religija
tengrizem
budizem
zurvanizem [5]
kagan Zahodnega kaganata  
? 587?604
Niri kagan
Jabgu Zahodnega kaganata  
? 553?576
Istemi
? 576?603
Tardu
Zgodovinska doba zgodnji srednji vek
Povr?ina
630 [6] 3.500.000 km 2
+
Predhodnice 		Naslednice
Heftaliti
Prvi tur?ki kaganat
Generalni protektorat za pomiritev Zahoda
Turge?
Ogu?ki jabguji
Hazarski kaganat
Kangarska zveza
Tokarski jabguji
Drugi tur?ki kaganat

Zahodni tur?ki kaganat ( kitajsko : 西突厥 ; pinjin : X? T?jue ) ali Onok ( starotur?ko ????:??:????????, On oq budun, poslovenjeno Ljudstvo desetih pu??ic) [7] [8] je bil tur?ki kaganat v Evraziji , ustanovljen kot posledica vojn na za?etku 7. stoletja (593?603) in razpadu Prvega tur?kega kaganata , ki ga je na za?etku 6. stoletja na Mongolski planoti ustanovil klan A?ina .

Celotna zveza plemen se je imenovala Onok (Deset pu??ic). Po zapisih v kitajskih virih so bili Zahodni Turki organizirani v deset skupin. [9]

Kaganat je imel poletno prestolnico Nevekat in glavno prestolnico Sujab . Obe sta bili v dolini reke ?ui v Kirgizistanu , vzhodno od Bi?keka . Tong jabgu kaganova poletna prestolnica je bila blizu Ta?kenta , zimska pa Sujab.

Zahodni tur?ki kaganat si je leta 657 podredila dinastija Tang . Njen vazal je ostal do leta 742, ko je dokon?no propadel. Na zahodu je razpad Zahodnega tur?kega kaganata spro?il vzpon tur?kega Hazarskega kaganata (okoli 650?969).

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvi tur?ki kaganat je ustanovil Bumin kagan leta 552 na Mongolski planoti. Kaganat se je hitro raz?iril proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru . Po 35 letih (618?630) sta bili zahodna in vzhodna polovica kaganata skoraj neodvisni druga od druge.

Zahodni kaganat je dosegel vrhunec pod Tong jabgu kaganom (618?630). Po Tongovem umoru je pri?lo do spopadov med frakcijama Dulujev in Nu?ibijev ter ?tevilnimi kratko?ivimi kagani, pri ?emer je bilo izgubljenega nekaj ozemlje. Leta 642 se je v notranje zadeve kaganata za?ela vme?avati rasto?a dinastija Tang in ga v letih 657?659 uni?ila.

?irjenje proti zahodu (552?575) [ uredi | uredi kodo ]

Predstavnik Zahodnega tur?kega kaganata na sprejemu veleposlanikov pri kralju Varhumanu iz Samarkanda , Afrasiabske stenske slike , 7. stoletje [10]

Goktur?ko in Mongolsko cesarstvo sta bili edini, ki sta vladali v vzhodni in srednji azijski stepi. Goktur?ko je bilo prvo, ki je imelo stike s tremi velikimi mestnimi civilizacijami: bizantinsko , perzijsko in kitajsko . ?irjenje Gokturkov na ozemlje zahodno od sedanje Mongolije je slabo dokumentirano. Lev Gumiljov [11] meni, da je Bumin prepustil zahod svojemu mlaj?emu bratu Istemiju (553-575). Kampanja se je za?ela verjetno spomladi leta 554 in o?itno naletela na malo odpora. Turki so zavzeli Semire?je in do leta 555 dosegli Aralsko jezero , verjetno na ?rti od spodnje Amu Darje preko Sir Darje severno od Ta?kenta do zahodne konice Tjan?ana . Pred seboj so pregnali razli?na ljudstva: Hionite , Avare , Onogure in druge. Zdi se, da so se begunci zlili v Avare, ki so jih Gokturki leta 558 pregnali ?ez reko Volgo in ki so do leta 567 pre?kali zahodno stepo in dosegli Panonsko ni?ino . Turki so se nato obrnili proti jugovzhodu.

V tem ?asu so Heftaliti posedovali Tarimsko kotlino , Fergano , Sogdijo , Baktrijo in Merv , Perzijci pa so bili pribli?no na njihovi sedanji meji. Kozrav I. je sklenil mir z Bizantinci in se obrnil proti Heftalitom. Boji so se za?eli okoli leta 560. [12] Perzijci so leta 562 premagali Heftalite, Turki pa so zavzeli Ta?kent . Leta 565 so bili Heftaliti pora?eni pri Kar?iju in so se umaknili v Baktrijo, kjer so njihovi delci pre?iveli do arabskega osvajanja. Turki so na osvojenem ozemlju zahtevali pla?evanje davka, ki se je prej pla?eval Heftalitom. Ko so doma?ini to zavrnili, so Turki pre?kali Amu Darjo in se nato premislili in umaknili. Leta 571 je bila vzdol? Amu Darje potegnjena meja. Perzijci so se nato raz?irili proti vzhodu v Afganistan , medtem ko so Turki pridobili trgovska mesta v Sogdiji in nadzor nad svilno cesto .

Okoli 567?576 so Turki osvojili ozemlje med Kaspijskim jezerom in ?rnim morjem in leta 568 del Baktrije .

Pozno obdobje (575?630) [ uredi | uredi kodo ]

Istemiju je sledil njegov sin Tardu (575?603), ki je okoli leta 581 posredoval v dr?avljanski vojni v Vzhodnem kaganatu. Leta 588/589 so Turke v prvi perzijsko-tur?ki vojni pri Heratu premagali Perzijci. V letih 599?603 je Tardu pridobil vzhodno polovico kaganata, vendar sta se po njegovi smrti obe polovici dokon?no razdelili. He?ana kagana (603?611) je iz D?ungarije pregnal in nato porazil Tardu?ev vnuk ?eguj (610?617), ki je osvojil Altaj , ponovno osvojil Ta?kent in vdrl v Ishfahan .

Jabguji Toharistana in tur?ki ?ahi [ uredi | uredi kodo ]

Njegov brat Tong jabgu kagan (618?630) je vladal od Tarimske kotline do Kaspijskega jezera in se je sre?al s cesarjem ?uanzangom. Svoje mo?e je poslal v boj proti Perzijcem ju?no od Kavkaza , svojega sina Tarduja pa v Afganistan, kjer je ustanovil dinastijo toharskih jabgujev (podkraljev), ki so postavljali svoje ?ahe vse do Indije .

V letu Tongove smrti je dinastija Tang porazila in priklju?ila Vzhodni tur?ki kaganat. Tonga je leta 630 s podporo Dulujev ubil njegov stric Kulug Sibir. Nu?ibiji so na prestol posadili Tongovega sina Si jabguja (631?633), vendar so se mu kmalu uprli in ustoli?ili A?ina Ni?uja (633?634). Njemu je sledil njegov brat I?bara Tolis (634?638). Po sporu med Duluji in Nu?ibiji je na prestol pri?el Jukuk ?ad, sin zadnjega kagana Vzhodnega kaganata.

Spor med tur?kima frakcijama je izkoristil cesar Taizong iz Tanga in ustoli?il Irbis ?eguja (642?651). Dinastija Tang je zahtevala del Tarimske kotline in si ga nato prilastila, dokler se ni vojna kon?ala s Taizongovo smrtjo. Irbisa je strmoglavil I?bara kagan (651?658), ki je bil po pribli?no ?estih letih vojne pora?en v bitki s Tangi pri reki Irti? in ujet. Za njim je vladalo ve? marionetnih kaganov. V letih 679?719 je bila stara goktur?ka prestolnica Sujab ena od ?tirih garnizij An?ija. Dinastija Tang je nadzirala obmo?je do An Lu?anovega upora leta 756.

Pohodi Tanga proti Zahodnim Turkom (640?657) [ uredi | uredi kodo ]

Zemljevid cesarstva Tang in njegovih srednjeazijskih protektoratov okoli leta 600; [13] domneva se, da je z osvojitvijo Zahodnega tur?kega cesarstva doseglo svoj najve?ji obseg, ?eprav samo za nekaj let [14]

Pohodi cesarstva Tang proti Zahodnemu tur?kemu kaganatu so bili niz voja?kih pohodov sredi 7. stoletja. Zgodnji spopadi so bili posledica vme?avanja Tanga v rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oslabili ene in druge. Pod cesarjem Taizongom so se v zahodnih regijah dogajale akcije proti Gao?angu leta 640, Karasarju leta 644 in 648 ter Ku?iju leta 648.

Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaozongom, dokler ni bil kaganat po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom A?ina Helujem leta 657 priklju?en k cesarstvi Tang.

Protektorat Tangov (657?742) [ uredi | uredi kodo ]

Zahodni Turki so leta 670 in 677 posku?ali zavzeti Tarimsko kotlino , vendar jih je Tang odbil. Leta 679 je general Tang Pei ?ingd?ian povedel svojo vojsko do Toharistana in hkrati spremljal nazaj v Perzijo zadnjega sasanidskega pretendenta za prestol Narseha . [15] Pei ?ingd?ian se je uspe?no boril proti invaziji na An?i, ki jo je vodil zahodnotur?ki kan A?ina Dud?i . ?tevilni manj?i tur?ki poglavarji v regiji so nato obljubili svojo zvestobo dinastiji Tang. [15] Generala Pei ?ingd?iana potem ni ve? zanimalo ponovno ustoli?enje perzijskega kralja in je pustil Narseha z njegovim dvorom v An?iju. [15] General Pei je bil po vrnitvi v Tang imenovan za ministra za protokol in generala garde. [15]

Kip kagana Zahodnega tur?kega kaganata
Kip kagana Zahodnega tur?kega kaganata med kipi "61 tujih dostojenstvenikov" v Mavzoleju Qianling , okoli leta 705 [16]

Leta 679 se je tur?ki poglavar A?ide Venfu uprl, vendar ga je general ?iao Sije premagal. Poveljstvo kitajske vojske je nato prevzel general Pei in dobil odlo?ilno bitko proti Turkom. A?ide Venfu je pobegnil in kmalu zatem zbral svojo vojsko in jo zdru?il z vojsko poglavarja A?ina Funiana. Pei je opazil nezaupanje med tur?kima poglavarjema in med njima zabil klin. A?ina Funian je iz strahu pred ma??evanjem Tangov umoril A?ide Venfuja in bil zatem na dvoru Tangov tudi sam usmr?en. Usmrtitev je bila izvr?ena v nasprotju s Peijevo obljubo, da se to ne bo zgodilo, zato se je Pei upokojil. [17] Knjiga dinastije Tang omenja, da je bil A?ina Funian usmr?en na zahtevo Pei Jana iz njegovega klana, ljubosumnega zaradi Funianovih zmag na zahodu.

Leta 682 je bil Pei zadol?en za zatrtje ?e enega tur?kega upora proti dinastiji Tang, vendar je pred odhodom umrl zaradi starosti. Cesarski dvor mu je podelil posmrtno ime ?ian (獻), ki pomeni "posve?en", ter najvi?ji voja?ki ?astni naziv Taivei (太尉).

Obmo?ja pod oblastjo dinastije Tang, so bila pod kitajskimi in zaradi prisotnosti tur?kih vojakov tudi tur?kimi kulturnimi vplivi. Ob koncu kitajske kampanje leta 657 je dinastija Tang dosegla svoj najve?ji obseg. Za nadzor nad Srednjo Azijo so do propada dinastije Tang v 10. Stoletju tekmovali Turki, Tibetanci, muslimanski Arabci in sami Tangi.

Leta 712 je razdrobljene ostanke Zahodnega tur?kega kaganata zasedel in absorbiral Drugi tur?ki kaganat .

Odnosi s Perzijskim in Bizantinskim cesarstvom [ uredi | uredi kodo ]

Tur?ki odposlanci na sprejemu pri Varhumanu, kralju Samarkanda (648-651); Afrasjabske stenske slike, Samarkand [18] [19]
Tur?ki plemi? z dolgimi spletenimi lasmi, [20] kovanec tur?kih dinastij Ta?kenta, okoli 605?630 [21]

V poznem 6. stoletju so Turki utrdili svoj geopoliti?ni polo?aj v Srednji Aziji kot vezni ?len v trgovanju med Vzhodno in Zahodno Azijo, v kateri sta bili prevladujo?i sili Perzija in Bizanc . [22] Ve?ji del tega obdobja je v kaganatu iz zimskega tabora blizu Kara?arja vladal Istemi kagan . Rekonstruirana ?asovnica ?irjenja Turkov proti zahodu pod Istemijem bi lahko izgledala takole:

Prva tur?ka delegacija, ki je prispela v Konstantinopel , je leta 563 obiskala cesarja Justina II. Leta 568 je tur?ko-sogdijsko delegacijo v Konstantinopel vodil sogdijski trgovec Maniah. Delegacija je tam trgovala in sklenila zavezni?tvo proti Avarom in Perzijcem. Manijaha je na poti domov spremljal bizantinski predstavnik Zemarh, ki je zapustil pionirsko poro?ilo o Turkih. Maniah je Turkom predlagal, da bi trgovci ob?li Perzijo in ponovno odprli neposredno trgovsko pot severno od Kaspijskega jezera. ?e bi se to obneslo, bi koristilo Horezmu in ?rnomorskim mestom. Zdi se, da je to imelo vpliv tudi na kasnej?i vzpon Hazarov in Rusov .

Turki so od poznega 6. stoletja nadzirali sogdijska trgovska mesta ob Amu Darji in s tem tudi velik del svilne ceste v Srednji Aziji. Kitajski general se je ob tem prito?il:

"Turki so sami po sebi preprosti in kratkovidni in med njimi se zlahka zaneti nesoglasje. Na ?alost med njimi ?ivi veliko Sogdijcev, ki so zviti in zahrbtni in u?ijo in pou?ujejo Turke."
Vojak z lamelnim oklepom in ?elado kot budisti?ni vernik, Tum?uk, takrat v Zahodnem tur?kem kaganatu, 6.-7. stoletje [23]

Denis Sinor je v bizantinskem zavezni?tu videl sogdijski na?rt, da se okoristijo na ra?un Turkov. S tem je povezano dejstvo, da so Vzhodni Turki zaplenili Kitajcem veliko koli?ino svilenih tkanin, ki so jih morali tr?iti proti zahodu. Vodilni trgovec Maniah je pred letom 568 obiskal perzijski sasanidski dvor, da bi odprl trgovino. Perzijci so njegov predlog zavrnili, o?itno zato, ker so ?eleli omejiti njegovo trgovanje z Bizantinci. ?lani druge tur?ke misije v Perziji naj bi bili zastrupljeni. Od leta 569 so bili Turki in Perzijci v vojni, dokler niso bili Turki dokon?no pora?eni pri Mervu. Leta 571 so sovra?nosti prenehale.

Leta 576 je Valentin vodil bizantinsko misijo k tur?kemu guvernerju ( ?adu ) Tamganu, katerega tabor je bil zahodno od Kaspijskega jezera. Valentin je ?elel, da bi Turki ukrepali proti Perzijcem, Tamgan pa se je prito?eval, da Bizanc daje zato?i??e Avarom. Valentin je nato od?el na vzhod, da bi se sre?al s kaganom Tardujem . Vzroki za sovra?nosti niso jasni. Leta 576?577 sta tur?ki general Bohan in Utigur Anagaj zavzela krimsko bizantinsko mesto Pantikapej , obleganje Hersona pa jima je spodletelo. Obe mesti sta bili najzahodnej?i to?ki, da koder so prodrli Zahodni Turki.

Med velikim vdorom Turkov v Baktrijo leta 588?589 so jih porazili Sasanidi. Tur?ko-bizantinsko zavezni?tvo je ponovno za?ivelo v 620. letih med zadnjo veliko bizantinsko-perzijsko vojno pred arabskimi osvajanji. Velikemu tur?kemu vdoru v Baktrijo leta 627 je poveljeval Tong jabgu kaganov ne?ak Bori ?ad. Turki so vdrli v veliko trdnjavo Derbent na kaspijski obali in nato v Azerbajd?an in Gruzijo , ju povsem izropali in se sre?ali s cesarjem Heraklijem , ki je oblegal Tbilisi . Ko se je obleganje zavleklo, so Turki od?li, Heraklij pa je od?el na jug in dosegel veliko zmago nad Perzijci. Turki so se nato vrnili, zavzeli Tbilisi in pobili celo garnizijo. Tur?ki general ?orpan Tarhan je nato v imenu Bizantincev osvojil ve?ji del Armenije .

Onok ali deset plemen [ uredi | uredi kodo ]

Pohodi dinastije Tang proti Zahodnim Turkom
Simboli Zahodnih Turkov okoli leta 650: enajst drogov simbolizira pet plemen Dulujev in pet plemen Nu?ibijev, osrednji drog pa simbolizira vladavino jabgu kagana; Afrasiabske stenske slike [24]

Ustanovitev Onoka (Zhodnega tur?kega kaganata) opisujeta dve nasprotujo?i si pripovedi. [25] [26]

"Na za?etku [po letu 552] je ?idianmi [[[Istemi]]] sledil ?anju [kaganu] in poveljeval desetim velikim poglavarjem. Skupaj z njihovimi 100.000 vojaki je napadel zahodne regije in podredil barbarske dr?avice. Tam se je razglasil za kagana desetih plemen in [zahodnim barbarom] vladal ve? generacij."
??Tongdian, 193 in D?iu Tang?u, 194
"Kmalu [po letu 635] je Dieli?i kagan [zahodnih Gokturkov] svojo dr?avo razdelil na deset delov in vsakega je vodil en ?lovek. Skupaj so sestavljali deset ?adov (設, ?e). Vsakemu ?adu je dal pu??ico, zato so bili [kot celota] znani kot deset pu??ic. Prav tako je razdelil deset pu??ic v dva dela, od katerih je vsakega sestavljalo pet pu??ic. Levo (vzhodno) polovico je sestavljalo pet plemen Dulujev, ki jih je vodilo pet ?urov (?, ?uo). Desno [zahodno] polovico je sestavljalo pet plemen Nu?ibijev, ki jih je lo?eno vodilo pet irkinov (俟斤, sid?in). Vsak je prevzel poveljstvo nad eno pu??ico. Nato je bila vsaka pu??ica znana tudi kot eno pleme, velika konica pu??ice pa kot veliki poglavar. Pet plemen Dulujev je ?ivelo vzhodno od Suije [vode] (reka ?u), pet plemen Nu?ibijev pa zahodno od nje. Od takrat so se imenovali deset plemen."
??Tongdian, 193 in Jiu Tang?u, 194

Prva zgodba sega v ?as nastanka Prvega tur?kega kaganata , ko je Buminov mlaj?i brat Istemi z desetimi plemeni, verjetno iz vzhodnega dela kaganata v Mongoliji , odpotoval na zahod, da bi raz?iril kaganat. Natan?en datum dogodka ni bil zabele?en. Omenjeni ?anju je bil morda Mukan kagan .

Druga zgodba ustanovitev pripisuje Djeli?iju, ki je prevzel prestol leta 635 in za?el krepiti dr?avo s krepitvijo vezi med desetimi plemeni iz dveh plemenskih zvez. Ime "deset plemen" (kitajsko 十姓) je v kitajskih zapisih postalo skraj?an naslov za Zahodne Turke. Mednje niso pri?tevali pet glavnih plemen [27] vzhodneje od desetih plemen. [28] [29]

Vladajo?e elite so bile razdeljene v dve skupini. Odnosi med njimi so bili napeti. Bolj aristokratski poglavarji Dulujev so imeli naziv ?ur , verjetno iz iranskega izraza ?jaura - iti ven, lov . [30] Ni?je rangirane Nu?ibije na zahodu so verjetno sprva sestavljali naborniki Tielejev. Njihovi poglavarji so se imenovali irkin . [31] [32] [33] Med reorganizacijo sta bili mo?nej?i plemeni Nu?ibijev - A-?id?ie in Ge?u zazdeljeni na dva dela, da je zveza v celoti ?tela pet plemen.

Primarni viri [ uredi | uredi kodo ]

Afrasiabske stenske slike (7. stoletje) [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Afrasiabske stenske slike .
Zahodnotur?ki spremljevalci in ?astniki na dvoru v Samarkandu , prepoznavni po dolgih kitah; Afrasiabske stenske slike, Samarkand, 7. stoletje [34] [35]
Sede?i tur?ki spremljevalci na dvoru v Samarkandu; Afrasiabske stenske slike, Samarkand, 7. stoletje [36]

Tur?ki spremljevalci so skupaj s kitajskimi odposlanci upodobljeni na Afrasiabskih stenskih slikah iz 7. stoletja. Kitajski delegati, na sliki levo, nosijo kralju svilo in zapredke sviloprejke . Tur?ki delegati, na sliki desno, so prepoznavni po dolgih kitah in kot spremljevalci ne nosijo daril. [37]

Afrasiabske stenske slike so bile naslikane verjetno v letih 648 do 651, se pravi tik pred propadom Zahodnega tur?kega kaganata leta 657. Ozemlje kaganata v Srednji Aziji je zasedla dinastija Han . [38] [39] Na slikah so prepoznavni po dolgih kitah las. [34] [35] [40] [41]

Etni?ne zna?ilnosti in obla?ila [ uredi | uredi kodo ]

Na slikah so upodobljeni etni?ni Turki Nu?ibiji in ne potur?eni Sogdijci, kot nakazujejo izrazite mongoloidne poteze obrazov brez brad. [42] Turki so naj?tevil?nej?a etni?na skupina na sliki in niso veleposlaniki, temve? voja?ki spremljevalci. [42] Njihova upodobitev ponuja edinstven vpogled v obla?ila Turkov v 6.?7. stoletju. [42] Obi?ajno so nosili tri ali pet dolgih kit las, pogosto zdru?enih v eno samo dolgo kito. [42] Nosili so do gle?njev dolge enobarvne pla??e z rokavi in dvema reverjema, [42] nizke ?rne ?kornje z ostro konico in zlate zapestnice z lapisom lazuli ali biseri . [42]

Na zahodnotur?kih kovancih imajo obrazi guvernerjev in guvernerk jasno mongoloiden videz (okrogel obraz, ozke o?i), portreti kot celota pa imajo jasne starotur?ke zna?ilnosti - dolge lase, odsotnost guvernerjevega pokrivala in trirogo pokrivalo guvernerke. [43]

Orhonski napisi [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Orhonski napisi .

Orhonski napisi sta dve goktur?ki steli iz 8. stoletja, postavljeni v dolini reke Orhon v sedanji Mongoliji v ?ast dveh princev, Kul Tigina in njegovega brata Bilge kagana . [44] Besedila v stari tur??ini in kitaj??ini opisujejo legendarno poreklo Turkov, zlato dobo njihove zgodovine, podreditev dinastiji Tang in osvoboditev pod Ilteri? kaganom .

Tonjukukov napis [ uredi | uredi kodo ]

Turek (na sredini) ?asti Budo, Kizilske jameA Turk [45] [46] [47] Z no?em se re?e po ?elu, kar je bil pogost na?in samopo?kodovanja med Skiti [48]

Tonjukuk je bi baga-tarkan (vrhovni poveljnik) in svetovalec ?tirih goktur?kih kaganov: Ilteri?a , ?apagana , Inela in Bilgeja .

V Tonjukukovem napisu je opis njegovega pohoda proti vzhodu, na katerem je prodrl do ?antunga in morja in uni?il triindvajset mest. Proti njemu so se na kitajski strani vojskovali tudi kagani Zahodnega tur?kega kaganata (Deset pu??ic). Veliko nasprotnikov so ubili in okoli petdeset ujeli. Tonjukuk je nato poslal svoje glasnike vsem nasprotnim plemenom in njihovi begi in prebivalci so se vdali. Nekaj ljudi je pobegnilo.

Vladarji Zahodnega tur?kega kaganata [ uredi | uredi kodo ]

Jabguja v zdru?enem cesarstvu (553-603) [ uredi | uredi kodo ]

Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Istemi
葉護可汗 / ??可汗 		Istemi
?idianmi / ?ih-tien-mi
室點密 / 室点密 		552?575 Mlaj?i brat Bumin kagana.
Tardu (Datou)
達頭可汗 / ??可汗 		Dianjue / Tien-chueh
?厥 		575?602 Istemijev sin.

Kagani neodvisnega Zahodnega kaganata (603?658) [ uredi | uredi kodo ]

Ime Osebno ime in drugi naslovi Katun Vladanje Komentar
Niri kagan (Nili)
泥利可汗 		587?601 Sin Jangsu Tigina,
vnuk Tardu? kagana.
He?ana kagan
曷娑那可汗, 曷薩那可汗
Taman 達曼 / ?曼
Nijue Chuluo Kehan 泥厥處羅可汗 		princesa ?inji
信義公主 / 信?公主
iz dinastije Sui 		604?611 Sin Niri kagana.
?eguj kagan
射?可汗 / 射?可汗 		610?617 Sin Tugluk jabguja.
Vnuk Tardu kagana.
Tong jabgu kagan (Tongjehu)
統葉護可汗 / ???可汗 		617?630 Sin Tugluk jabguja.
Vnuk Tardu kagana.
Kulug Sibir
莫賀?可汗 / 莫??可汗 		630 Sin Tugluk jabguja,
vnuk Tardu? kagana.
Si jabgu kagan
肆葉護可汗 / 肆??可汗 		Dieli Tegin
?力特勒 		630?632 Sin Tuluk jabgu kagana.
Dulu kagan
?陸可汗 / ??可汗 		Nizuk
泥孰

?阿婁拔奚利?陸可汗 / ?阿?拔奚利??可汗 		632?634 Sin Bagatur kagana.
I?bara Tolis
沙?羅?利失可汗 / 沙???利失可汗 		Tonga / Tongra
同俄 		634?639 Sin Bagatur kagana.
Jukuk ?ad
乙毗?陸可汗 / 乙毗??可汗 		Jukuk ?ad
欲谷設 / 欲谷? 		638?642 Vnuk Tugluk jabguja.
Ilig Kutlug beg kagan
(rival)
乙屈利失乙毘可汗 / 乙屈利失乙毗可汗 		639?640 Sin I?bara kagana.
Jukuk ?ad
(rival)
乙毗沙?羅葉護可汗 / 乙毗沙????可汗 		Tigin
薄布特勒 		639?641 Sin Gena ?ada.
A?ina Helu
乙毗射?可汗 / 乙毗射?可汗 		642?653 Sin Ilig Kul Bilge kagana.
Vnuk Apa kagana.
I?bara kagan
沙?羅可汗 / 沙??可汗 		Helu
賀魯 / ?? 		650?658 Sin Bori ?ada.
Vnuk Tugluk jabguja.
Zahtevniki
Kasnej?i zahtevniki

Kagani pod dinastijo Tang (657?742) [ uredi | uredi kodo ]

Kunlin?ki protektorat (657?736)
Meng?ijski protektorat (657?742)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ TURKO-SOGDIAN COINAGE , Larissa Baratova, "Encyclopedia Iranica", (20. julij 2005).
  2. ↑ Rezakhani 2017 , str. 181.
  3. ↑ Peter Roudik, (2007), The History of the Central Asian Republics , p. 24
  4. ↑ Peter B. Golden, (2011), Central Asia in World History , str. 37.
  5. ↑ The Cambridge History of Iran , Vol. 3, part 1, ed. William Bayne Fisher and E. Yarshater, (Cambridge University Press, 2003), str. 621.
  6. ↑ Taagepera, Rein (1979). ≫Size and Duration of Empires: Growth-Decline Curves, 600 B.C. to 600 A.D.≪. Social Science History . 3 (3/4): 129. doi : 10.2307/1170959 . JSTOR   1170959 .
  7. ↑ V. Thomsen, Turcica, str. 4?17.
  8. ↑ ≫Turk Bitig≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 3. februarja 2015 . Pridobljeno 2. januarja 2020 .
  9. ↑ Christopher I. Beckwith (1993). The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs and Chinese During the Early Middle Ages , str. 209.
  10. ↑ Millward, James A. (2007). Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang (v angle??ini). Columbia University Press. str. 31. ISBN   978-0-231-13924-3 .
  11. ↑ Ch III, IV.
  12. ↑ Datiranje je razli?no: 560?565 (Gumilyov,1967); 555 (Stark, 2008, Altturkenzeit,210); 557 (Iranica, Khosrow ii); 558?561 (Iranica.hephthalites); 557?563 (Baumer, Hist.Cent.Asia,2,174); 557?561 (Sinor,1990, Hist Inner Asia, 301; 560?563 (UNESCO, Hist.civs.c.a., iii,143); 562?565 (Christian, hist. russia, mongolia, c.a.,252); ok. 565 (Grousset, Empire Steppes, 1970, p82); 567 (Chavannes,1903, Documents, 236+229)
  13. ↑ Ven, Hans van de (26. julij 2021). Warfare in Chinese History (v angle??ini). BRILL. str. 119. ISBN   978-90-04-48294-4 .
  14. ↑ Millward, James A. (2007). Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang (v angle??ini). Columbia University Press. str. 33. ISBN   978-0-231-13924-3 .
  15. ↑ 15,0 15,1 15,2 15,3 Zhou, Xiuqin (University of Pennsylvania) (2009). ≫Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong≪ (PDF) . Sino-Platonic Papers (187): 155?156.
  16. ↑ Stark, Soren. ≫Some Remarks on the Headgear of the Royal Turks≪ . Journal of Inner Asian Art and Archaeology (v angle??ini). 4 : 133. ISSN   1783-9025 .
  17. ↑ ≫New Book of Tang Vol.108≪ . Wikisource .
  18. ↑ Baumer, Christoph (18. april 2018). History of Central Asia, The: 4-volume set (v angle??ini). Bloomsbury Publishing. str. 243. ISBN   978-1-83860-868-2 .
  19. ↑ Grenet, Frantz (2004). ≫Maracanda/Samarkand, une metropole pre-mongole≪ . Annales. Histoire, Sciences Sociales . 5/6 : Fig. B.
  20. ↑ Yatsenko, Sergey (2013). ≫Some Observations on Depictions of Early Turkic Costume (The Silk Road, 11, 2013)≪ . The Silk Road (v angle??ini). 11 : 72, image 5.7.
  21. ↑ Fedorov, Michael (2011). ≫Early Medieval Chachian Coins with Lyre and Ram Horns Tamghas≪ (PDF) . American Journal of Numismatics . 23 : 189?208. ISSN   1053-8356 . JSTOR   43619979 .
  22. ↑ Baumer. Hist. Central Asia, vol. 2, 175?81; Christian, History of Russia, Central Asia and Mongolia, 248?57; Sinor, Hist Early Inner Asia, 301?05
  23. ↑ Rhie, Marylin M. (2002). Early Buddhist art of China and Central Asia . Leiden: Brill. str. 555-556, Fig. 3.73a. ISBN   978-90-04-11499-9 .
  24. ↑ Mode, Markus (2006). ≫Reading the Afrasiab Murals: Some Comments on Reconstructions and Details≪ (PDF) . Rivista degli studi orientali . 78 : 107?128. ISSN   0392-4866 . JSTOR   41913392 .
  25. ↑ Xue. "A History of Turks" . str. 271, 300.
  26. ↑ Wang. "Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab" . str. 28.
  27. ↑ ?ujue (處月, kasneje ?atuo (沙陀), ?umi (處蜜), Gusu (姑蘇), Karluki (葛邏祿), Bei?i (卑失).
  28. ↑ Xue. "A History of Turks" . str. 271, 273, 275, 300?301.
  29. ↑ Wang. "Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab" . str. 29.
  30. ↑ Bailey, H.W. "Khotanese Texts, VII" . V Golden, Peter B. (1992). "An Introduction to the History of the Turkic People ". Otto Harrassowitz, Wiesbaden.
  31. ↑ Clauson, Gerard. (1972). An Etymological Dictionary of Pre-13th Century Turkish . Oxford University Press. Str. 221, 225.
  32. ↑ Xue. "A History of Turks". str. 272, 314.
  33. ↑ Wang. "Political Relationship Between the Chinese, Tibetan and Arab". str. 30?31.
  34. ↑ 34,0 34,1 Whitfield, Susan (2004). The Silk Road: Trade, Travel, War and Faith . British Library. Serindia Publications, Inc. str. 110. ISBN 978-1-932476-13-2 .
  35. ↑ 35,0 35,1 Yatsenko, Sergey A. (2009). ≫Early Turks: Male Costume in the Chinese Art Second half of the 6th ? first half of the 8th cc. (Images of 'Others')≪ . Transoxiana . 14 : Fig.25.
  36. ↑ Arzhantseva, Irina; Inevatkina, Olga (2006). ≫Afrasiab Wall-Paintings Revisited: New Discoveries Twenty-Five Years Old≪ . Rivista degli studi orientali . 78 : 197. ISSN   0392-4866 . JSTOR   41913397 .
  37. ↑ Arzhantseva, Irina; Inevatkina, Olga (2006). ≫Afrasiab Wall-Paintings Revisited: New Discoveries Twenty-Five Years Old≪ . Rivista degli studi orientali . 78 : 197. ISSN   0392-4866 . JSTOR   41913397 .
  38. ↑ Baumer, Christoph (18. april 2018). History of Central Asia, The: 4-volume set (v angle??ini). Bloomsbury Publishing. str. 243. ISBN   978-1-83860-868-2 .
  39. ↑ Grenet, Frantz (2004). ≫Maracanda/Samarkand, une metropole pre-mongole≪ . Annales. Histoire, Sciences Sociales . 5/6 : Fig. B.
  40. ↑ Whitfield, Susan (2004). The Silk Road: Trade, Travel, War and Faith (v angle??ini). British Library. Serindia Publications, Inc. str. 112. ISBN   978-1-932476-13-2 .
  41. ↑ Mode, Markus (2006). ≫Reading the Afrasiab Murals: Some Comments on Reconstructions and Details≪ (PDF) . Rivista degli studi orientali . 78 : 112. ISSN   0392-4866 . JSTOR   41913392 .
  42. ↑ 42,0 42,1 42,2 42,3 42,4 42,5 Yatsenko, Sergey A. (2004). ≫The Costume of Foreign Embassies and Inhabitants of Samarkand on Wall Painting of the 7th c. in the "Hall of Ambassadors" from Afrasiab as a Historical Source≪ . Transoxiana . 8 .
  43. ↑ Babayar, Gaybulla (2013). ≫The Imperial Titles on the Coins of the Western Turkic Qaghanate≪ . History of Central Asia in Modern Medieval Studies . Tashkent: Yangi Nashr: 331.
  44. ↑ Ross, E. Denison (1930). ≫The Orkhon Inscriptions: Being a Translation of Professor Vilhelm Thomsen's Final Danish Rendering≪. Bulletin of the School of Oriental Studies, University of London . 5 (4): 861?76. doi : 10.1017/S0041977X00090558 . JSTOR   607024 . S2CID   140199091 .
  45. ↑ Yatsenko, Sergey A. (2009). ≫Early Turks: Male Costume in the Chinese Art Second half of the 6th ? first half of the 8th cc. (Images of 'Others')≪ . Transoxiana . 14 : Fig.16.
  46. ↑ Grunwedel, Albert (1912). Altbuddhistische Kultstatten Chinesisch Turkistan . str. 180.
  47. ↑ Yatsenko, Sergey (2013). ≫Some Observations on Depictions of Early Turkic Costume (The Silk Road, 11, 2013)≪ . The Silk Road (v angle??ini). 11 : 72, image 7.3.
  48. ↑ Le Coq, Albert von; Waldschmidt, Ernst. Die buddhistische spatantike in Mittelasien, VI . Berlin, D. Reimer [etc.] str. 80?81.

Vir [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zahodni_tur?ki_kaganat&oldid=6062242 ≪