Nikolaj Ivanovi? Loba?evski
Rojstvo	20. november ( 1. december ) 1792 [1] Ni?ni Novgorod [2]
Smrt	12. (24.) februar 1856 [1] [3] (63 let) Kazan , Kazan Uyezd [d] , Kazanska gubernija [d] , Ruski imperij [2]
Dr?avljanstvo	Ruski imperij
Poklic	matematik , profesor , univerzitetni u?itelj
Podpis

Nikolaj Ivanovi? Loba?evski [nikolaj ivanovi? loba?evski] (tudi (nepravilno) Loba?evskij , rusko Никола?й Ива?нович Лобаче?вский), ruski matematik , * 1. december (20. november, ruski koledar ) 1792 , Ni?ni Novgorod , Rusija , † 24. februar (12. februar) 1856 , Kazan , Rusija .

Loba?evski je bil eden od odkriteljev neevklidske geometrije , ki se po njem imenuje geometrija Loba?evskega .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Nikolaj Loba?evski se je rodil v Ni?nem Novgorodu o?etu Ivanu in materi Mariji Praskovji. Po o?etovi smrti se je mati z otroki (Nikolaj je imel sedem let) preselila v Kazan . V Kazanu je Nikolaj obiskoval gimnazijo in novoustanovljeno univerzo. V ?oli je hitro napredoval, saj so profesorji takoj spoznali njegov izredni talent za matematiko, bil pa je tudi zelo marljiv in natan?en.

Leta 1811 je osemnajstletni Nikolaj Ivanovi? Loba?evski magistriral iz matematike in fizike. Leta 1814 je za?el predavati na kazanski univerzi, leta 1822 pa je postal redni profesor. Predaval je matematiko in fiziko, ob?asno pa tudi atronomijo. Leta 1832 se je poro?ilz Varvaro Aleksejevno Moisejevo, ki mu je rodila sedem otrok.

V letih 1827-1846 je bil Loba?evski rektor kazanske univerze. Leta 1846 je bil odstavljen s polo?aja rektorja, od leta 1847 pa mu niso ve? dovolili predavati. To ga je zelo prizadelo in po tem se je tudi njegovo zdravje precej poslab?alo, zlasti vid: umrl je popolnoma slep.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Napomembnej?e delo Nikolaja Ivanovi?a Loba?evskega je hiperboli?na geometrija . To je popoln geometrijski sistem, ki pa se povsem razlikuje od klasi?ne evklidske geometrije in jo zato imenujemo tudi neevklidska geometrija - po odkritelju pa tudi geometrija Loba?evskega . Pribli?no isto?asno (in neodvisno od Loba?evskega) je isto geometrijo odkril tudi Janos Bolyai .

Loba?evski je dalj ?asa premi?ljeval o Evklidovem postulatu oziroma aksiomu o vzporednici . Sprva ga je posku?al dokazati na podlagi ostalih aksiomov. Leta 1826 je pripravil za tisk ?lanek o osnovah geometrije in o vzporednosti, vendar ?lanek ni bil objavljen. Ta razmi?ljanja je pozneje vklju?il v obse?nej?i ?lanek O osnovah geometrije ( О началах геометрии ), ki je iz?el v Vestniku kazanske univerze leta 1829/30. Ta ?lanek velja za prvo znanstveno publikacijo o neevklidski geometriji.

Loba?evski je zasnoval svojo geometrijo na spremenjenem aksiomu o vzporednici:

Skozi to?ko T, ki ne le?i na premici p, poteka ve? kot ena vzporednica k premici p.

Iz tega aksioma izhaja povsem nova geometrija, ki je v splo?nem precej razli?na od standardne evklidske geometrije, vendar pa je evklidski geometriji enaka v limitnem primeru, ko se omejimo na zelo majhne razdalje. Loba?evski sam je svojo geometrijo imenoval ≫imaginarna geometrija≪. Geometrija Loba?evskega je tako revolucionarno druga?na od prej uveljavljene geometrije, da ga je pozneje Clifford poimenoval ≫Kopernik geometrije≪.

Ideje Loba?evskega pri sodobnikih niso naletele na ugodne ocene, vseeno pa ni opustil svojih prizadevanj. V letih 1835-38 je objavil ?e ve? ?lankov, potem pa je iz teh ?lankov sestavil knjigo Nove osnove geometrije s polno teorijo vzporednosti . Leta 1840 je objavil ?e knjigo Geometrijske raziskave teorije vzporednosti . Njegovo zadnje delo je Pangeometrija (1855) - ko je pripravljal to knjigo je bil ?e slep in je besedilo narekoval svojim u?encem.

Loba?evski za ?asa svojega ?ivljenja ni bil poznan niti v domovini niti v svetu. Gauss je bil v tem ?asu edini, ki je razumel pomen njegovega pionirskega dela na podro?ju neevklidske geometrije.

Poleg neevklidske geometrije je njegovo drugo najbolj znano delo aproksimacijska metoda za izra?unavanje re?itev algebrskih ena?b . Ta metoda je v Rusiji znana pod imenom metoda Loba?evskega , na zahodu pa se imenuje Dandelin-Graffejeva metoda (po matematikih Dandelinu in Graffeju , ki sta metodo odkrila neodvisno od Loba?evskega).

Zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Kazanska univerza od leta 1897 podeljuje Medaljo Loba?evskega za dela na podro?ju geometrije. Glej: Medalja Loba?evskega Arhivirano 2012-01-18 na Wayback Machine . (v ru??ini in angle??ini).

Po Loba?evskem se imenuje krater Loba?evski na Luni .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Struik, Dirk Jan (1978). Kratka zgodovina matematike . Knji?nica Sigma. Zv. 27. Ljubljana: Dr?avna zalo?ba Slovenije. COBISS   1533185 .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• neevklidska geometrija
• geometrija Loba?evskega