Ingeborg Bachmann
Rojstvo	25. junij 1926 ( {{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}} ) [1] [2] […] Celovec [4] [5]
Smrt	17. oktober 1973 ( {{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}} ) [1] [2] […] (47 let) Rim [4] [5]
Dr?avljanstvo	Avstrija
Poklic	pesnica , pisateljica , novinarka , scenaristka , filozofinja , esejistka , dramati?arka , libretistka , prevajalka
Podpis

Ingeborg Bachman , znana tudi pod psevdonimom Ruth Keller , avstrijska pisateljica in pesnica , * 25. junij 1926 , Celovec , Avstrija , † 17. oktober 1973 , Rim , Italija .

Velja za eno izmed najpomembnej?ih nem?ko pi?o?ih pesnic in pisateljic 20. stoletja.

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Mladost je pre?ivela na Koro?kem , pogosto pri sorodnikih slovenskega porekla blizu ?mohorja. Bila je prvi otrok o?eta Mathiasa Bachmanna in matere Olge Haas. Med leti 1945 in 1950 je ?tudirala filozofijo , psihologijo , germanistiko in pravo na univerzah v Innsbrucku , Gradcu in Dunaju . V svoji disertaciji se je kriti?no spoprijela s filozofijo Martina Heideggerja . Njen mentor je bil Victor Kraft, zadnji izmed kroga filozofov in znanstvenikov, ki so v tridesetih letih dvajsetega stoletja, po vzponu nacionalsocialzma v Avstriji, zapustili Dunaj.

Tekom ?tudentskih let je spoznala Paula Celana (pomemben nem?ko pi?o?i lirik), Ilso Aichinger (ena izmed najpomembnej?ih povojnih avstrijskih avtoric) in Klausa Demusa (umetnostni zgodovinar, pesnik in tesen prijatelj Paula Celana). S Celanom je bila dolgo let v osebni zvezi.

Leta 1953 je prejela literarno nagrado Skupine 47 za zbirko poezij z naslovom Odlo?eni ?as ( Die Gestundete Zeit ). Istega leta se je preselila v Italijo, po kraj?em obdobju v Neaplju se je nazadnje ustalila v Rimu. Avgusta leta 1952 je iz?el o njej ob?iren ?lanek v reviji Der Spiegel , kar ji je prineslo prepoznavnost pri ?ir?em ob?instvu. V sodelovanju s skladateljem Hansom Wernerjem Hezejem je po letu 1955 ustvarila radijsko igro ?kr?ati ( Die Zikaden ), besedilo operete Der Prinz von Homburg in Mladi lord ( Der junge Lord ).

Leta 1956 je izdala svojo drugo zbirko pesmi z naslovom Zaklinjanje velikega medveda ( Anruf des großen Baren ). Istega leta je prejela knji?no nagrado mesta Bremen in postala dramaturginja pri bavarski televiziji. Leta 1958 je spoznala enega najpomembnej?ih ?vicarskih pisateljev Maxa Frischa in se preselila v Zurich . Istega leta je iz?la radijska igra Dobri Bog z Manhattna ( Der gute Gott von Manhattan ), za katero je leto kasneje prejela pomembno nagrado Kriegsblindenpreis, ki ji je prinesla ?e ve?jo prepoznavnost. Po letu 1960 se je s Frischem preselila nazaj v Rim. Tukaj je dokon?a svojo prvo pripoved Trideseto leto ( Das dreißigste Jahr ), za katero je prejela nagrado nem?ke kritike. Sprejeta je bila tudi za ?lanico Berlinske akademije umetnosti (Berliner Akedemie der Kunste).

Konec leta 1962 je sledila lo?itev od Frischa, ki jo je slabo prenesla in se je morala ve?krat zdraviti. Med leti 1963 in 1965 je ?ivela v Berlinu, kjer je pri?ela z delom na romanu Malina . V tem ?asu, natan?neje leta 1964, je prejela Buchnerjevo nagrado . Leto kasneje se je zaradi odvisnosti od tablet in alkohola spet umaknila v Rim. Umrla je leta 1973 v Rimu, zaradi po?ara v svojem stanovanju, ker je zaspala s cigareto.

Delo [ uredi | uredi kodo ]

Lirika [ uredi | uredi kodo ]

• 1953: Odlo?eni ?as (Die gestundete Zeit)
• 1956: Zaklinjanje velikega Medveda (Anruf des großen Baren)
• 1998: Lette, neobjaljene pesmi
• 2000: Ne poznam bolj?ega sveta (Ich weiß keine bessere Welt)

Proza [ uredi | uredi kodo ]

• 1961: Trideseto leto (Das dreißigste Jahr)
• 1971: Malina
• 1972: Simultano (Simultan)
• 1995: ≫Todesarten≪ -Projekt. Krit?na izdaja

Radijske igre [ uredi | uredi kodo ]

• 1952: Trgovina s sanjami (Ein Geschaft mit Traumen)
• 1955: ?kr?ati (Die Zikaden)
• 1958: Dobri bog z Manhattana (Der gute Gott von Manhattan)

Besedila v operetah [ uredi | uredi kodo ]

• 1952: Monolog kneza Mi?kina (Ein Monolog des Fursten Myschkin)
• 1960: Princ von Homburg (Der Prinz von Homburg)
• 1965: Mladi Lord (Der junge Lord)

Eseji [ uredi | uredi kodo ]

• 1960: Te?ave sodobne knji?evnosti (Probleme zeitgenossischer Dichtung)
• 1965: Kraj za naklju?ja ( Ein Ort fur Zufalle)
• 1998: Rimske reporta?e (Romische Reportagen)
• 2005: Kriti?ni spisi (Kritische Schriften)

Prevodi [ uredi | uredi kodo ]

• 1952: Thomas Wolfe, Mo?ka hi?a (Das Herrschaftshaus)
• 1961: Giuseppe Ungaretti, Pesmi (Gedichte)

Pisma [ uredi | uredi kodo ]

• s Paulom Celanom (izdano 2008)
• s Hansom Wernerjem Henzejem (izdano 2004)

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

• 1953 Nagrada skupine Gruppe 47
• 1957 Knji?evna nagrada mesta Bremen
• 1959 Nagrada za radijsko igro (Horspielpreis der Kriegsblinden)
• 1961 Nagrada nem?ke kritike (Deutscher Kritikerpreis)
• 1964 Nagrada Georga Buchnerja
• 1968 Velika avstrijska dr?avna nagrada za literaturo
• 1971 Nagrada Antona Wildgansa

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam avstrijskih pisateljev