Gradec Graz
Gradec
Upravna delitev in vodenje
Dr?ava	Avstrija
De?ela	?tajerska
Okraj	Statutarno mesto
?upan	Elke Kahr ( KPO )
Geografske zna?ilnosti
Povr?ina	127,56 km²
Nadmorska vi?ina	353 m
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo	291.072 (1 januar 2020) [1]
- Gostota	2282 preb/km²
Ostale informacije
?asovni pas	CET / CEST ( UTC+1 / +2 )
Po?tna ?tevilka	A-801x, A-802x, A-803x, A-804x, A-805x
Obmo?na ?tevilka	+43 316
Spletna stran	www.graz.at
Lega statutarnega mesta Gradec

Gradec ( nem?ko Graz ) je glavno mesto avstrijske zvezne de?ele ?tajerske ob reki Muri in je drugo najve?je mesto v Avstriji, z okoli 305.000 stalnih in ve? kot 330.000 dejanskih prebivalcev .

V mestu je sede? rimskokatoli?ke gra?ko-sekovske ?kofije (ki se ozemeljsko pokriva z avstrijsko ?tajersko), prav tako je v mestu ve? univerz : Univerza Karla Franca (od katere se je leta 2002 osamosvojila Medicinska univerza ), Tehni?ka univerza v Gradcu (nekdanja Tehni?ka visoka ?ola) in Umetni?ka univerza ( Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti ), pa tudi de?elni muzej Joanneum , imenovanega po ustanovitelju, nadvojvodi Janezu .

Gradec je edino mesto s posebnim statutom na avstrijskem ?tajerskem (mesto s statusom okraja). Sklenjeneno urbano obmo?je mesta obsega 16 mestnih ?etrti: I. Innere Stadt; II. St. Leonhard; III. Geidorf; IV. Lend; V. Gries; VI. Jakomini; VII. Liebenau; VIII.St. Peter; IX. Waltendorf; X. Ries; XI. Mariatrost; XII. Andritz; XIII. Gosting; XIV. Eggenberg; XV. Wetzelsdorf; XVI. Strassgang in ?e nekaj naselij, ki spadajo v njih: Algersdorf, Baierdorf, Harmsdorf, Krottendorf, Webling, Hart, Neu-Hart, Puntigam, Rudersdof, Murfeld, Engelsdorf, Neudorf, Neufeld, Messendorf, Ragnitz, Kroisbach, Mariagrun, Unterweizbach ter satelitska obmestna naselja Hochgreit na severu, Gemeinde Gratwein in Judendorf-Strassengel na severozahodu, Seiersberg , Pirka, Feldkirchen bei Graz, Raaba, Lamberg, Hart bei Graz, Karlsdorf bei Graz, Reindorf na jugu in jugovzhodu itd.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Nem?ko ime mesta Graz izvira iz slovenske besede ≫Gradec≪. V sloven??ini ≫Gradec≪ pomeni ≫mali grad≪, praslovanski koren *gordъ pa pomeni tudi naselbino , ograjeni prostor in mesto, tako da se ime Gradec verjetno nana?a na ≫malo mesto≪. V ve?ini jezikov uporabljajo nem?ko obliko imena Graz , ?ehi pa ga pi?ejo kot ?tyrsky Hradec.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Najstarej?a naselbina na podro?ju dana?njega mesta datira v bronasto dobo, vendar ne obstoja zgodovinska kontinuiteta naselbine do srednjega veka. Ime mesta in nekatere arheolo?ke najdbe pri?ajo o majhnem gradu Slovanov , ki je s?asoma postal mo?no branjena utrdba .

Nem?ko ime Graz je bilo prvi? zapisano leta 1128 in v ?asu vladavine vojvod Babenber?anov je mestece postalo pomembno gospodarsko, komercialno in upravno sredi??e. Leta 1281 je cesar Rudolf I. mestu podelil posebne pravice. V 14. stoletju se je v Gradcu naselila notranja avstrijska linija rodbine Habsbur?anov . Ti so ?iveli na gradu Schlossberg , s katerega so vladali ?tajerski , Koro?ki ter delom dana?nje Slovenije in Italije ( Kranjski in Gori?ki ).

Od za?etka 15. stoletja je bila v Gradcu rezidenca mlaj?e veje Habsbur?anov, ki je zasedla cesarski prestol leta 1619, s cesarjem Ferdinandom II. , ta pa je dal prestolnico preseliti na Dunaj .

S svojo strate?ko lego v sredi??u odprte in rodovitne doline Mure je bil Gradec ve?krat oblegan (vendar neuspe?no), tako leta 1481 s strani Mad?arov in njihovega kralja Matije Korvina ter s strani otomanskih Turkov v letih 1529 in 1532. Razen Riegersburga je bil grad Schlossberg edina utrdba v regiji, ki je Turki niso zavzeli.

Do leta 1749 je Gradec ostal glavno mesto avstrijskih de?el (?tajerske, Koro?ke, Kranjske, Gori?ke in Istre ). Nove utrdbe okoli Schlossberga so bile zgrajene proti koncu 16. stoletja. Napoleonova vojska je zasedla Gradec leta 1797. Leta 1809 se je mesto branilo ponovnega napada francoske vojske. Med napadom je bilo poveljniku trdnjave ukazano, naj ubrani trdnjavo proti 900 do 3000 Francozom. Schlossberg je uspe?no zdr?al 8 napadov, toda medtem je Velika armada zavzela Dunaj in cesar je ukazal, naj se branilci predajo. Sledil je poraz Avstrije proti Napoleonu v bitki pri Wagramu leta 1809, istega leta je bila v pala?i Schonbrunn na Dunaju podpisana mirovna pogodba. V skladu z njenimi dolo?ili so morali utrdbo na hribu Schlossberg poru?iti, ostal je lahko le stolp z uro, ki je ?e danes nekak?en simbol mesta.

Adolf Hitler je bil leta 1938 toplo sprejet ob svojem obisku v Gradcu, malo preden je bila Avstrija z Anschlussom priklju?ena nacisti?ni Nem?iji . Hitler je me??anom Gradca obljubljal tiso? let uspehov in konec mno?i?ne brezposelnosti. Samo sedem let kasneje, leta 1945, se je obramba predala in mesto izro?ila enotam Rde?e armade ter s tem Gradec re?ila pred nadaljnjim uni?evanjem. Do takrat je bilo med zavezni?kimi bombandiranji uni?eno okoli 16% stavb, na sre?o pa stari del mesta ni bil mo?no po?kodovan.

Leta 1945 je v Gradec prispela sovjetska , nato pa ?e angle?ka vojska, ki sta oblikovali svoji zasedbeni coni ter sta ostali v mestu do leta 1955 .

Izobra?evanje [ uredi | uredi kodo ]

Univerza Karla Franca (Karl-Franzens Universitat), splo?no znana kot UNI , je mestna najve?ja in najstarej?a univerza, ustanovil jo je leta 1585 nadvojvoda Karel II. Ve?ino svojega obstoja je bila pod nadzorom katoli?ke cerkve in je prenehala delovati leta 1782, po ukazu cesarja Jo?efa II. , ki je ?elel dr?avi zagotoviti nadzor nad izobra?evalnimi ustanovami ter jo je spremenil v licej . Le-tega je leta 1827 cesar Franc I. ponovno preoblikoval v univerzo in ji podelil ime Karl-Franzens Universitat . Univerza ima danes velik pomen in na njej se izobra?uje preko 30.000 ?tudentov. Nobelov nagrajenec za medicino in psihologijo Otto Loewi je na gra?ki univerzi pou?eval od 1909 do 1938, pa tudi Johannes Kepler kot u?itelj matematike. Erwin Schrodinger je bil leta 1939 kratek ?as rektor gra?ke univerze.

Na gra?ki Tehni?ki univerzi ( Technische Universitat Graz ) je leta 1875 elektrotehniko ?tudiral ameri?ki izumitelj srbskega rodu Nikola Tesla .

V mestu deluje tudi znana Univerza za glasbo in uprizoritvene umetnosti ( Universitat fur Musik und darstellende Kunst Graz ), na kateri ?tudira tudi veliko Slovencev. Mdr. je dale? naokoli znana kot ?ola jazza. Njeni ?tudenti in absolventi pomembno sooblikujejo kulturno ?ivljenje v mestu.

Judovska skupnost [ uredi | uredi kodo ]

Uspe?no judovsko skupnost v mestu so uni?ili nacisti, ki so tudi po?gali veliko sinagogo . Majhna skupina gra?kih Judov se je po vojni kljub vsem prestanim grozotam vrnila v mesto. Leta 2000, na obletnico Kristalne no?i , je gra?ki mestni svet judovski skupnosti podaril novo sinagogo, v znamenje svojega opravi?ila in ob?alovanja medvojnih dogodkov.

Unescova svetovna dedi??ina
Uradno ime	City of Graz - Historic Centre and Schloss Eggenberg
Kriterij	Kulturni: ii, iv
Referenca	931bis
Vpis	1999 (23. zasedanje )
Raz?iritve	2010

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Gradec je mesto z veliko znamenitosti. V njem si lahko ogledamo slove?i stolp z uro, zvonik, de?elno hi?o, topni?ki branik, stolnico sv. Tilna , mavzolej, trg Schlossberg, Mestni park, baziliko Marije Tola?nice ...

Grajski hrib Schlossberg [ uredi | uredi kodo ]

Na 200 metrov visoki grajski hrib z razgledno plo??adjo in znanim stolpom z uro vodi stopni??e iz samega centra mesta. Hrib ni samo razgledi??e, temve? obsega tudi ro?ni vrt in vinograd, ponuja pa tudi gledali??e na prostem, restavracijo s pivskim vrtom, vinoteko, bar in kavarno. Hrib je z urnim stolpom, simbolom Gradca, zvonikom Liesl (Lizika), kazematami in braniki pomemben del mestne arhitekture. Leta 1894 zgrajena vzpenja?a ponuja panoramski pogled na mestno jedro in obiskovalce pripelje do restavracije in pivskega vrta. V zadnjih letih so obnovili staro, mo?no razvejeno mre?o predorov, v katerih pogosto prirejajo razstave. Uredili so tudi Dom in Berg, to je dvorano za koncerte, sprejeme, zabave in druge prireditve. Eden izmed tunelov vodi skozi celoten hrib, do vrha Schlossberga pa iz predora znotraj hriba vodi posebno dvigalo.

Gra?ka oro?arna [ uredi | uredi kodo ]

V Gradcu se nahaja regionalna pokrajinska oro?arna, v kateri je najve?ja svetovna zbirka oro?ja iz obdobja baroka. Ta deluje od leta 1551 in ponuja na ogled ve? kot 3000eksponatov.

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

V 16. stoletju so v mestu delovali ve?inoma italijanski renesan?ni arhitekti in umetniki. Ena od najpomembnej?ih stavb, zgrajenih v tem obdobju je Landhaus (De?elna hi?a). Na?rte zanjo je naredil Domenico dell'Allio, uporabljali pa so jo lokalni veljaki za sede? svoje oblasti.

Zgodovinski center Gradca, ki ga sestavljajo tudi srednjeve?ke stavbe in ima izraziti italijanski pridih, je eden od najbolje ohranjenih mestnih sredi?? v srednji Evropi , zaradi ?esar ga je UNESCO leta 1999 uvrstil na seznam svetovne kulturne dedi??ine. Zanj je zna?ilno harmoni?no zlitje tipi?nih hi? iz razli?nih obdobij in razli?nih arhitekturnih slogov. Ker se Gradec nahaja na kulturni meji med Srednjo Evropo , Italijo? in Balkanom , je mesto vsrkalo razli?ne vplive iz sosednjih regij in s tem pridobilo svoj poseben izgled. Danes staro mestno jedro sestavlja ve? kot 100 stavb, ki obsegajo sloge od gotike do modernizma.

V zadnjih letih je bilo zgrajenih v mestu veliko modernih javnih zgradb. Najbolj znana med njimi sta Kunsthaus (hi?a moderne umetnosti) po na?rtih Petra Cooka in Colina Fournierja, muzejska stavba na bregu Mure in Murinsel (otok na Muri), umetni otok v obliki ?koljke na reki, ki je delo ameri?kega arhitekta Vita Acconci, na katerem je kavarna, odprto letno gledali??e in otro?ko igri??e, z obre?jem pa ga povezujeta dva mostova za pe?ce.

Kulturne prireditve [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2003 je bil Gradec kulturna prestolnica Evrope . V mestu poteka vsakoletni festival ?tajerska jesen .

Prometne povezave [ uredi | uredi kodo ]

Ju?no od mesta le?i letali??e Gradec .

Znane osebnosti povezane z Gradcem [ uredi | uredi kodo ]

• Vitez Franc plemeniti Mo?nik , slovenski matematik, rojen v Cerknem, je v Gradcu pou?eval na tamkaj?nji normalki in je v Gradcu tudi pokopan.
• Arnold Schwarzenegger , filmski igralec in politik , nekdanji guverner ameri?ke zvezne dr?ave Kalifornije , se je rodil v bli?ini Gradca, v majhni vasici Thal
• Heinrich Harrer , avstrijski alpinist, geograf in pisatelj
• Lili Novy , slovenska pesnica
• Josip Ipavec , slovenski skladatelj
• Gustav Ipavec , slovenski skladatelj
• Benjamin Ipavec , slovenski skladatelj
• Jakomini
• Janez Puh , slovenski izumitelj, mehanik in proizvajalec vozil
• Nadvojvoda Janez
• Jakob Missia , prvi slovenski kardinal
• Vincenc Muhi? , ve?letni ?upan Gradca

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

• Coventry , Zdru?eno kraljestvo od 1948 (dogovor podpisan 1957)
• Montclair , New Jersey , ZDA , od 1950
• Groningen , Nizozemska , od 1965
• Darmstadt , Nem?ija , od 1968
• Trondheim , Norve?ka , od 1968
• Pulj , Hrva?ka , od 1972
• Trst , Italija , od 1973
• Maribor , Slovenija , od 1987
• Pecs , Mad?arska , od 1989
• Sankt Peterburg , Rusija , od 2001
• Dubrovnik , Hrva?ka , od 1994
• Ljubljana , Slovenija , od 2001

Druge oblike sodelovanja med mesti, podobne pobratenju:

• Ni? , Srbija

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Avstriji

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo gradec v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Komentar Bo?a Repeta o razstavi 100 Jahre Grenze II: 1919- 1945

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Gradec

• Stadt Graz - uradna spletna stran (nem?ko)
• Letali??e Gradec