Ta ?lanek vsebuje podatke, ki so morda napa?ni . Prosimo, pomagaj zagotoviti, da so sporni podatki podprti z zanesljivimi viri .

Jura je geolo?ko obdobje , ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po ?vicarskem pogorju Jura .

Za?elo se je pred okoli 201 milijoni let in se kon?alo pred 145 milijoni let. Delimo ga na podlagi najdb ortokronolo?kih fosilov na tri obdobja. Kot pri drugih geolo?kih periodah, ki definirajo za?etek in konec periode, so usedline kamnin dobro definirane, vendar to?ni datumi variirajo za 5 - 10 milijonov let. Jura je srednja perioda mezozoiske dobe, poznane tudi kot doba dinozavrov .

Ime ≫jura≪ je prvi uporabil Alexandre Brogniart za velike sedimente morskega apnenca , ki jih je na?el v gorah Jure na tromeji Nem?ije , Francije in ?vice .

Obdobja [ uredi | uredi kodo ]

• Prvo obdobje se imenuje Zgornji titonij . Imenujemo ga tudi Malm ali Bela Jura, zanj pa so zna?ilni beli in svetlo sivi apnenci.
• Drugo obdobje se imenuje Srednji titonij . Imenujemo ga tudi Dogger ali Rjava Jura, zanj pa so zna?ilne rjave kamnine, ki jih je obarvalo ?elezo .
• Tretje obdobje se imenuje Spodnji titonij . Imenujemo ga tudi Lias ali ?rna Jura. Za to obdobje pa so zna?ilne ?rne in temne gline . Faunalne faze od najmlaj?e do najstarej?e so:

Paleogeografija [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu zgodnje jure se je super kontinent Pangea razdelil na Lavrazijo in Gondvano . Zgodnji Atlantski ocean in ocean Tetida sta bila relativno ozka. V pozni juri je za?el ju?ni kontinent Gondvana razpadati in zaprl morje Tetida tako, da je nastal bazen Neotethys . Podnebje je bilo toplo brez dokazov o poledenitvah. Prav tako kot v triasu, ?e ni bilo kopna na polih, kot tudi ne velikih polarnih kap. O juri obstoja mnogo geolo?kih podatkov v Evropi, kjer se morske usedline nahajajo vzdol? obal. Plitvo morje (epikontinentalno morje) je bilo tudi na mestu dana?njih ravnic v ZDA in Kanadi. Ve?ina jurskih usedlin v ZDA so kontinentalnega nastanka. Va?ne jurske usedline se nahajajo v Rusiji, Indiji, Ju?ni Ameriki, Japonski, Avstral-aziji in v Veliki Britaniji.

V obdobju Jure so morja preplavila obse?na ozemlja severne poloble in na njih odlo?ila usedline . Na kopnem je bila le Skandinavija in posamezni ve?ji otoki .

Na ozemlju Nem?ije prevladujejo temno sive gline, ki vsebujejo ?tevilne amonite in druge fosilne ostanke.

V ?ir?i okolici Holzmadena , blizu Stuttgarta , so nastali znani pozidonijski skrilavci . V njih so poleg ?tevilnih amonitov in ?koljk na?li tudi izredno lepo ohranjene morske lilije in morske reptile ( ihtiozavre , pleziozavre in krokodile ).

?ivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

V dobi jure so bile najvi?je oblike ?ivljenja v morjih ribe in morski plazilci. To so bili ihtiozavri, pleziozavri in morski krokodili iz dru?in Teleosauridae in Metriorhynchidae.

Pojavile so se nove skupine:

• planktonska foraminifera in kalpionela , ki so va?ni za stratigrafijo;
• rudisti , grebenska varianta ?koljk;
• belemnitidi in brahiopodi iz skupine terebratulid in rinchonelidov

Amoniti so bili ?e posebej razprostranjeni in so formirali 62 bio con.

Na kopnem so ?e vedno dominirali veliki arhozavri. Veliki rastlinojedi dinozavri so se hranili s prerijskimi praprotmi, palmam podobnimi rastlinami in drugimi. Napadali so jih veliki teropodi (ceratozavri, megalozavri in alozavri). Vsi so pripadali skupini zavrishijev (Saurischia).

Za ?asu pozne jure so iz majhnih celurozavrskih dinozavrov razvile prve ptice . Ornitishiji so bili manj prisotni od zavrishijiev, ?eprav so nekateri, kot so stegozavri in ornitopodi igrali va?no vlogo med manj?imi in srednje velikimi rastlinojedci. V zraku so vladali pterozavri.

Rastlinstvo [ uredi | uredi kodo ]

Suho podnebje, ki je karakteriziralo ve?ino triasa, se je postopno ubla?ilo, ?e posebej na vi?jih geografskih ?irinah. Topla, vla?na klima je omogo?ila, da je ve?ji del kopnega pokrivala bujna vegetacija. Najpogostej?a vrsta je bila smreka. Dru?ine golosemenk , ki so prevladovale v juri so bili: Araucariaceae (aravkarijevke), Cephalotaxaceae, Pinaceae (borovke), Podocarpaceae (podokarpovke), Taxaceae (tisovke), Taxodiaceae (taksodijevke). ^[1] Izumrla mezozoiska dru?ina iglavcev Cheirolepidiaceae je dominirala v ni?jih geografskih ?irinah, tu so rastle tudi grmovnice reda Bennettitales. ^[2] Pogosti so bili ginko in drevesne praproti v gozdovih, manj?e praproti so dominirale med nizkim rastlinjem. ^[3] Na ju?ni hemisferi so bile ?e posebej uspe?ne podokarpovke, medtem ko so bili gingko in pripadniki reda Czekanowskiales redki.

Viri in sklici [ uredi | uredi kodo ]

• Behrensmeyer, Anna K., John Damuth, William DiMichele, Richard Potts (paleontolog, Hans-Dieter Sues & Scott Wing, 1992, Terrestrial Ecosystems through Time: the Evolutionary Paleoecology of Terrestrial Plants and Animals , University of Chicago Press, Chicago and London, ISBN 0-226-04154-9 (cloth), ISBN 0-226-04155-7 (paper)
• Haines, Tim (2000) Walking with Dinosaurs: A Natural History , New York: Dorling Kindersley Publishing, Inc., p. 65. ISBN 0-563-38449-2
• Kazlev, M. Alan (2002) Paleos website Accessed Jan. 8, 2006

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Primeri jurskih fosilov (angl.)
• Jurski fosili Nem?ije
• Trnovski gozd Arhivirano 2013-12-14 na Wayback Machine .

Poglejte si besedo jura  ali Jura v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Jura .