Benetke Venezia
Ob?ina (comune)
Comune di Venezia
Zgoraj levo Trg sv. Marka, ki mu sledi pogled na mesto, nato Canal Grande in (manj?a) notranjost La Fenice in nato ?e otok San Giorgio Maggiore
Grb
Benetke Geografski polo?aj v Italiji
45°26′23″N 12°19′55″E  /  45.43972°N 12.33194°E  / 45.43972; 12.33194
Dr?ava	Italija
De?ela	Bene?ija
Metropolitansko mesto	Metropolitansko mesto Venezia (VE)
Frazioni	Chirignago, Favaro Veneto, Mestre , Marghera , Murano , Burano , Giudecca , Lido , Zelarino
Povr?ina
? Skupno	414,57 km 2
Nadm. vi?ina	0 m
Prebivalstvo [1] [2]
? Skupno	253.504
? Gostota	610 preb./km 2
Demonim	Bene?an / Bene?anka
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	30100
Klicna koda	041
Zavetnik	Sveti Marko
Dan	25. april
Spletna stran	www.comune.venezia.it

Benetke

Benetke jeseni, most Rialto v ozadju
Unescova svetovna dedi??ina
Uradno ime	Venice and its Lagoon
Del	Benetke in njihova laguna Metropolitansko mesto Benetke Triveneto
Lega	Venetian Province, province of Venice, Benetke , Metropolitansko mesto Benetke, Italija
Koordinati	Koordinati: Manjka latituda
Povr?ina	415,90 km² [3]
Kriterij	Kulturno: i, ii, iii, iv, v, vi
Referenca	394
Vpis	1987 (11. zasedanje )
Spletna stran	www.comune.venezia.it
Lega: Benetke
[ uredi v Wikipodatkih ]

Benetke ( italijansko Venezia [venecja], bene?ko Venesia ) so glavno mesto italijanske de?ele Bene?ije (italijansko Veneto ) in pokrajine/province Venezia (Bene?ka pokrajina) , obenem pa tudi neformalno sredi??e treh severovzhodnih italijanskih de?el, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Bene?ije ?e Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadi?je ), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno ve?ji. Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek ?tevilnih majhnih otokov v mo?virni morski plitvini ( laguni ) na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja . Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto ?teje skupaj s kopenskim delom ( Mestre ) dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le ?e nekaj nad 50.000. ^{[4] [5]} V Benetkah je (dejansko ?e od 1156, z bene?kim naslovom od 1451), sede? enega redkih rimskokatoli?kih patriarhatov in od 1868 tudi univerze .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Benetke so nastale postopoma od petega stoletja na?ega ?tetja naprej, ko so prebivalci Ogleja in okoli?kih krajev na kopnem zbe?ali pred barbarskimi plemeni Vizigotov , Ostrogotov , Langobardov in Hunov na mo?virnate lagune na severu Jadranskega morja . Ti ljudje so raje ?iveli v te?kih razmerah lagune, kot da bi postali su?nji . Najprej so ?iveli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v vaseh , ki so se zdru?ile v ve?je skupnosti in za za??ito zaprosile Raveno ter tako pri?le pod posredno upravo Bizanca . Od leta 726 , ko so na oto?ke naseljeni Bene?ani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato , in ga imenovali do? , kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Do?i so vladali Benetkam naslednjih ve? kot 1000 let. Imeli so stabilen politi?ni sistem , ki je bil osnovan na nepreklicnih zakonih . Benetke so bile podlo?ne bizantinskemu cesarju do 10. stoletja . Ko jim je grozila invazija s strani Svetega rimskega cesarstva , so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile.

Versko sredi??e Benetk je bilo najprej na oto?ku Torcello , kasneje pa se je sredi??e naselbine preselilo na bolj odmaknjeno in nekoliko vi?je otoke, kjer je izstopal Rialto . Bene?ka republika je potrebovala nekak?en simbol , po katerem bi se razlikovala od svojih uradnih gospodarjev. V Benetkah je bila raz?irjena legenda , da je evangelist sv. Marko neko? obiskal otoke v laguni in mu je angel povedal, da bo tam po?ivalo njegovo telo. Skupina bene?kih trgovcev se je odlo?ila, da bo to napoved uresni?ila, in je leta 828 na skrivaj prepeljala svetnikove relikvije iz Aleksandrije v Benetke. Za ?a??enje svetnika je dal takratni do? sezidati novo baziliko zraven do?eve pala?e . Tako so sv. Teodorja , ki je bil dotedanji bene?ki patron in ki jim ga je vsilil Konstantinopel , zamenjali s sv. Markom. Teodor pa je ostal svetnik, ki mu je posve?en eden od stebrov na malem trgu. V 9. stoletju , ko je bizantinska mo? ?e po?asi za?ela upadati, so Benetke pridobivale ve?jo avtonomijo, vendar pa so bile, vsaj formalno, ?e vedno pokorne Konstantinoplu.

Vzpon [ uredi | uredi kodo ]

Okoli leta 1000 , ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z Bizancem izgnale Normane z Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja , je bil Bizanc ?e tako oslabljen, da ni mogel ve? braniti svojih jadranskih kolonij . Te so pri?le pod za??ito Benetk. Benetke so povezovale Evropo z vzhodom, ne le v trgovini , temve? tudi v drugih dejavnostih. Vzpon so do?ivele 1204, ko so preva?ali kri?arsko vojsko na osvajanje Jeruzalema. Pred tem so kri?arji za Benetke zavzeli Zadar in skupaj z Bene?ani oropali Bizanc. Redna so bila tudi rivalstva in vojen z Genovo . Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Ker so Benetke s trgovino zelo obogatele, je bilo treba mo? nekaterih posameznikov, zlasti pa do?a , zmanj?ati, zato so leta 1172 ustanovili Veliki svet, v katerem je bilo skoraj 500 Bene?anov. Ta sistem je uspe?no deloval pri upravljanju Bene?ke republike . Od takrat naprej je do?a volil Veliki svet. Do? je moral podpisati pogodbo ( italijansko promissione ; dobesedno obljuba ), ki je bila na za?etku le formalnost, sredi 13. stoletja pa je ta pogodba prepre?evala, da bi do? finan?no obogatel na ra?un svojega polo?aja, sprejemal darila in komuniciral z drugimi voditelji ne da bi o tem seznanil Veliki svet. V 14. stoletju je ?lanstvo v Velikem svetu postalo stalno in dedno.

Grade?ki patriarh se je leta 1156 preselil v Benetke, kamor so skoraj 300 let kasneje, leta 1451 tudi formalno prenesli naslov patriarhata .

13. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

V 13. stol. je pape? pozval kristjane na 4. kri?arsko vojno , ki so se ji pridru?ile tudi Benetke in jo izkoristile za osvojitev Bizanca, mnogih pristani?? na gr?kih otokih in cele Krete . Benetke so trgovsko obvladovale celo Jadransko morje in vzhodno Sredozemlje in tako so jim vse trgovske ladje morale pla?evati carino . Benetke niso bile fevdalna dr?ava. Njihova aristokracija so bile bogate trgovske dru?ine, katerih ?lani so bili tudi kapitani bene?kih ladij.

14. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

V 14. stoletju je bilo bene?ko trgovsko ladjevje zelo mo?no, ?emur je pripomoglo tudi odkritje kompasa in krmila . Bene?ani so trgovali tako z vzhodom kot tudi s Flandrijo in Anglijo . Vendar pa s svojimi velikimi ladjami niso preva?ali samo trgovskega blaga, temve? so iz ?rnomorskih pristani?? pripeljali tudi podgane , ki so prena?ale kugo . Izbruhnila je epidemija kuge, ki je imela strahotne posledice za Benetke. Na dan je umrlo tudi do 600 ljudi. Tovorne ladjice so po kanalih komaj uspevale odva?ati mrtve. Umrlo je tri petine prebivalstva . Podobno je bilo tudi v Genovi , od koder se je ta stra?na bolezen raz?irila po vsej Evropi.

Vojne z Genovo [ uredi | uredi kodo ]

V 13. stoletju, po 4. kri?arski vojni, je postala glavni trgovski tekmec Benetk Genova, ki je trgovala v Palestini , v pristani??ih ?rnega morja in drugod po vzhodnem Sredozemlju. Kmalu je pri?lo do vojne med obema mestoma in na za?etku je Benetkam kazalo zelo slabo, tako da so bili po hudem porazu v Jadranskem morju prisiljeni podpisati mirovni sporazum , ki pa je bil le premor v dolgoletnem sporu. V 14. stoletju je njune spopade za kratek ?as prekinila kuga. V tistem ?asu so se Benetke spopadale tudi s Padovo , Mad?ari in Avstrijci ter izgubile vse svoje dalmatinske kolonije. Leta 1379 se je genovska flota pojavila tik pred bene?ko laguno . Genovski admiral Pietro Doria se je odlo?il, da bo Benetke izstradal, kar pa se je pokazalo za usodno napako, saj so Benetke tako pridobile ?as, si zgradile dodatno obrambo in ladjevje ter do?akale vrnitev svoje sredozemske flote, s pomo?jo katere so porazili Genovo. V 15. stoletju so Benetke ponovno postale uspe?na trgovska velesila, Genova pa je za?ela neslavno propadati.

Turki [ uredi | uredi kodo ]

Skozi stoletja so Benetke vzpostavile pravi imperij , ki je obsegal dalmatinsko obalo vse do Krete in Cipra , na severu do Alp in na zahodu do Milana . V ?asu, ko so Turki zavzeli Carigrad ( 1453 ), so bile Benetke na vrhuncu svoje mo?i. Obvladovale so ozemlje od Gorice na vzhodu do Bergama na zahodu. Ponovno so zavzeli mnoga dalmatinska pristani??a, v Sredozemlju pa so obvladovale ?tevilne gr?ke otoke (tudi Kreto) in imele svoje baze tudi na kopnem v Gr?iji. Odnosi s Turki, ki so ?irili svoje cesarstvo na vse strani, so bili dobri. Bene?ki ambasadorji so z zmagovitim sultanom Mehmetom II. celo sklenili trgovski sporazum. Vendar pa so Bene?ani tur?ko nevarnost podcenjevali. Do leta 1470 so si Turki podjarmili celo Gr?ijo in prodirali preko Balkana na zahod. Velik problem je predstavljala tudi zahodna neenotnost.

16. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

V tistem ?asu so se tudi drasti?no spremenile razmere, v katerih so do tedaj trgovali. Zaradi geografskih odkritij je zdaj trgovanje potekalo okoli Rta dobrega upanja in ne ve? s karavanami do sredozemskih pristani??. V 16. stoletju so se Benetke borile za pre?ivetje med veliko mo?nej?imi silami. Zopet so uporabile vso svojo diplomatsko spretnost kot ?e tolikokrat prej in pozneje. Ve?krat so predlagale, da bi se zahod zdru?il v borbi proti Turkom, vendar so bile razlike med posameznimi zahodnimi dr?avami prevelike, da bi do tega pri?lo. Ko pa so Turki leta 1529 skoraj osvojili Dunaj in bili na tem, da zavzamejo Ciper, ki so mu do tedaj precej ponesre?eno vladale Benetke, sta se Benetkam le pridru?ila Vatikan in ?panija ter velika flota prete?no bene?kih ladij je krenila proti Cipru. Tu pa so se zopet pokazala medsebojna nasprotja in tako so Ciper sramotno prepustili Turkom, ki so na vzhodnem delu otoka uprizorili tak barbarski pokol, da so se vse tri sile zopet zdru?ile in prisegle, da ne bodo prenehale, dokler Turki ne bodo dokon?no premagani. Leta 1571 je njihova ?tevilna flota priplula do otoka Lepant v Gr?iji, kjer je bila zasidrana tur?ka flota. Bitka pri Lepantu je pri?la v zgodovino kot zadnja bitka galej na vesla in kot velika zmaga kr??anskih sil. Benetke so hotele ta zmagoviti pohod nadaljevati, ostali dve sili pa ne. Ponovno so se tri flote zbrale skupaj naslednje leto, 1572 , vendar tokrat niso dosegle ni?. Ker so ugotovile, da ju ostali dve sili ne podpirata in da ni nikakr?nega medsebojnega zaupanja, so Benetke posku?ale dose?i mir s Carigradom. Pokazalo se je, da ta veli?astna zmaga pri Lepantu na koncu ni prinesla nikakr?nih oprijemljivih uspehov.

Zaton [ uredi | uredi kodo ]

Kljub izgubi mo?i in veliki konkurenci drugih mest, so bile Benetke v za?etku 18. stoletja ?e vedno zelo bogate. Bene?ani so to bogastvo tudi znali u?ivati in so prirejali karnevale, igre na sre?o , plese v maskah in podpirali umetnost . Francoska revolucija leta 1789 je povzro?ila, da so se evropske dr?ave zdru?ile proti Franciji in jo osamile, Benetke pa so tudi tu ostale nevtralne. Ko je Napoleon I. leta 1795 vkorakal v Italijo in zasledoval Avstrijce, so se mu Bene?ani hoteli na vsak na?in prikupiti, vendar jih je zaradi za?asnega miru ponudil Avstriji . Leta 1797 je Napoleon zasedel Benetke brez boja, ker je Veliki svet izglasoval konec republike. ?e leto kasneje pa so Benetke in ve?ina Bene?ije , Istre in Dalmacije pre?le v avstrijske roke. Leta 1805 je Napoleon vklju?il Benetke v svoje Italijansko kraljestvo za naslednjih 10 let. To je imelo svoje pozitivne in negativne posledice. Mesto so za?eli obnavljati, po drugi strani pa so dobesedno izropali cerkve in samostane , iz katerih so odnesli premnoge umetnine. Leta 1815 so po dunajskem kongresu Benetke pripadle Avstriji. 1829 pa so postale svobodna luka , zgradili so jezove , da bi za??itili mesto pred plimo , poglobili so nekatere kanale zaradi pomorskega prometa . Zgradili so most do kopnega in za tem tudi ?elezni?ko progo do Milana, da so lahko preva?ali blago v Italijo. Bene?ani Avstrijcev niso nikoli marali in so se jim leta 1848 v ?asu uporov po vsej Evropi, tudi uprli. Ponovno so razglasili republiko, ki pa ni trajala dolgo. Avstrijci so 1848 zatrli upor Bene?anov in ostali tam vse do leta 1866 , ko so se Benetke zdru?ile z Italijo. V zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih desetletjih 20. stoletja se je v ?ir?ih Benetkah ( Mestre , Porto Marghera ) za?ela ?iriti industrija in tudi promet v tovornem pristani??u se je pove?al. Zato so za?eli ?iriti in poglabljati dostopne kanale. Zaradi za?etka masovnega turizma so v jedru mesta nekatere kanale zasuli in spremenili v pe?poti . Leta 1895 so organizirali prvo mednarodno likovno razstavo La Biennale ( Bene?ki bienale ). Iz teh razstav se je razvil ?e filmski bienale, leta 1980 tudi arhitekturni bienale. Med drugo svetovno vojno so zavezniki bombardirali Marghero in Mestre , Benetke pa niso bile po?kodovane.

Benetke danes [ uredi | uredi kodo ]

Benetke ?e danes ka?ejo bogate arhitekture obdobij svojega razcveta v gotskem, renesan?nem in baro?nem ?asu. V o?eh obiskovalcev so se nekdanje Benetke spremenile v kulturni spomenik, ki ga je treba videti. Posebej privla?ne to?ke so Trg svetega Marka s svojim 175 m dolgim in razko?nim prostorom, s cerkvijo in 99 m visokim, rekonstruiranim Campanilom ( zvonik ), ki stoji samostojno in s posebej izrazito do?evo pala?o z arkadami z za?iljenimi loki. Ob?udujejo stolp z uro, nekdanje urade in muzej Correr. Privla?ni so kanali s skoraj ?tiri kilometre dolgim Canalom Grande , ki seka mesto v obliki velike, obrnjene ?rke S. Romanti?na vo?nja z gondolo po kanalih je ?e danes obvezen program zaljubljenih parov v Benetkah, ?eprav je 400 gondol (leta 1750 jih je bilo preko 12.000) glede na motorna plovila danes v veliki manj?ini. Skupine turistov pa se vozijo z majhnimi parniki. V zadnjem obdobju so prepovedali velike potni?ke kri?arke v jedru mesta.

Benetke so, kljub izjemnim za??itam sistema Mose, ki jih ??iti pred visokimi plimami, zaradi izseljevanja in ugrezanja umirajo?e mesto. Pala?e, ki so jih zgradili na pe??enih in nestabilnih tleh, na preperevajo?ih lesenih pilotih, postopoma tonejo v laguno. Prazni prostori so pogosto slabo vzdr?evani in pozimi brez ogrevanja. Ve?ina prebivalcev ?ivi na celini in se le v slu?bo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Geologija [ uredi | uredi kodo ]

Naselja, iz katerih so zgrajene Benetke, se nahajajo na naplavinah , ki so jih ustvarile ledeni?ke reke. Povr?ina obmo?ja izliva in laguna pokriva povr?ino okoli 550 kvadratnih kilometrov in je obrobljena z okoli 60 km dolgo pe??eno jadransko obalo. Le okoli tri odstotke obmo?ja je pokrito z otoki, preostanek sestavljen iz mulja in mo?virja ( barene ), nekak?no barje obsega ve? kot 90 km², pribli?no 92 km² je ribolovnih obmo?ij imenovanih Valli da Pesca. Barja pre?kajo naravne poti, ki se imenujejo ghebi . ?e leta 1900 je bilo barja ve? kot 250 km². ^[6]

Laguna je bila ustvarjena pribli?no 4000 let pr. n. ?t.. Z nanosi Brente in drugih rek in potokov severne Italije. Ti re?ni sedimenti pokrivajo mlade pleistocenske osnovne plasti gline in peska v debeline 5 in 20 m. ^[7] V zadnji ledeni dobi , je bila gladina morja 120 m pod ravnijo leta 2012, vendar se je do 5000 pr. n. ?t. povi?ala za pribli?no 110 m. Od takrat se gladina vode z mo?nimi nihanji po?asi dviguje.

Benetke so bile leta 400 n. ?t. ?e vedno pribli?no 1,9 m pod morsko gladino. Od visokega srednjega veka dalje se laguna korenito spreminja s preusmerjanjem zalivov zaradi reguliranja nivoja vode in izogibanju poplavam. ^[8] Od za?etka 20. stoletja so bili ?tevilni kanali poglobljeni in raz?irjeni, kar povzro?a bistveno bolj slano vodo v laguni in pove?uje hitrosti pretoka.

Klima [ uredi | uredi kodo ]

Mesto se nahaja v zmernem pasu. Povpre?na letna temperatura je 13,5 °C. V vro?ih mesecih julija in avgusta, so povpre?ja okoli 23 °C, najhladnej?i mesec je januar s 3,0 °C. Povpre?na dnevna visoka temperatura je 27 °C v juliju in avgustu. Bene?ka laguna ima zna?ilno pomorsko podnebje severnega Jadrana. Tako je najve? padavin pozno poleti, saj je v tem ?asu sre?ata celinsko podnebje iz vzhodne smeri, zlasti iz Karpatov (burje) in ju?no sredozemski vplivi. Povpre?na letna koli?ina padavin je 770 mm. Najve? padavin pade v novembru s povpre?jem 86, najni?ja v januarju s povpre?jem 53 mm. ^[9]

Flora in fauna [ uredi | uredi kodo ]

Severni del 550 km ² lagune vsebuje prete?no sladko vodo in vodo ob?asno me?ano s slano, ki obsega okoli 418 km². Tako poznamo mrtvo laguno ( Laguna morta ), to je slano laguno, kjer se nivo vode spreminja s plimo in oseko, na drugi strani pa je ?iva laguna ( Laguna viva ). Barja zagotavljajo ugoden habitat za ?tevilne vrste, ki pa so ?e v veliki meri prizadete. Obmo?ja so bistvenega pomena za ptice selivke. Svetovni sklad za naravo (angle?ko World Wide Fund for Nature - WWF) je razglasil obmo?je kot eno izmed najbolj pomembnih za??itenih obmo?ij za ptice selivke v Evropi, vklju?no z ribolovom.

Za floro in favno bene?kih voda je zna?ilna velika raznolikost vrst. Tukaj najdemo jegulje ( Anguilla anguilla ), ciplje ( Mugilidae ), brancine ( Dicentrarchus labrax ), orade ( Sparus aurata ) in ?e mnoge druge vrste rib. V lagunah ?ivijo ptice, sesalci in plazilci.

Okoli 60 vrst ptic gnezdi le v laguni. Med gnezdilkami so na?li mlakarico ( Anas platyrhynchos ), rjavega lunja ( Circus aeruginosus ), zelenonogo tukalico ( Gallinula chloropus ), lisko ( Fulica atra ), belo?elega de?evnika ( Charadrius alexandrinus ), navadno ?igro ( Sterna hirundo ), pla?ico ( Remiz pendulinus ), pa tudi vijoli?no ?apljo ( Ardea purpurea ), no?no ?apljo ( Nycticorax nycticorax ), rde?enogega martinca ( Tringa totanus ) in ?opastega ponirka ( Podiceps cristatus ). Ve? kot polovica pla?e zavzema spremenljivi prodnik ( Calidris alpina) ), ki prezimovanje v Italiji in to v laguni. ^[10] Med sesalci so na?li ?kratjo mi?ko ( Micromys minutus ), povodno rovko ( Neomys fodiens ), evropskega dihurja ( Mustela putorius ), kune belice ( Martes foina ), velikega voluharja ( Arvicola amphibius ), podlasico ( Mustela nivalis ), pa tudi je?a ( Erinaceus europaeus ). Tui ?ivi tudi ?rnica ( Coluber viridiflavus ), belou?ka ( Natrix natrix ) in kobranka ( Natrix tessellata ). Obstajajo tudi ?tevilne vrste ?u?elk in pajkov. V obdobju virus Covid, ko je bilo v mestu manj obiskovalcev, so do velikega kanala priplavali celo delfini.

Obstajajo ?tevilne rastlinske vrste slanu? , kot na primer oson?nik ( Salicornia ), ozkolistna mre?ica ( Limonium angustifolium ) in trave kot Puccinellia (slanovka). Vegetacija pod vodno gladino sestavljata dve skupnosti rastlin, ki so za race velikega pomena in sicer razne morske trave. Poleg tega je tu ?e trsti?evje ( Phragmites australis ), ?irokolistni rogoz ( Typha latifolia ). Ve?ina teh vrst ?ivi v ribolovnem obmo?ju, ki niso odprte lagune, ker so mo?virja ( paludi ) v veliki meri uni?ena.

Od prvotnih gozdov ostaja le park Villa Matter v Mestrah in 230 ha gozda Carpenedo. Tam rasteta v glavnem navadni gaber ( Carpinus betulus ) in hrast dob ( Quercus robur ). Mestre so sicer obdane z gozdovi, med njimi Bosco dell'Osellino, je Bosco di Campalto in Boschi Ottolenghi. Leta 1984 se je prebivalstvo uprlo gradnji bolni?nice neposredno nasproti gozda Carpenedo in uveljavljajo postopno ?iritev gozdov. Poleg tega so ogromno smeti??e med Mestrami in laguno, ki pokriva obmo?je 7 kvadratnih kilometrov, pretvorili v park, Parco San Giuliano. Potem je tu ?e Parco Albanese med Mestrami in Carpenedom, ki obsega 33 ha. ^[11]

Obseg, lega in upravna delitev [ uredi | uredi kodo ]

• 
  Lokacija v pokrajini Bene?ija
• 
  Ob?ine mesta Benetke
• 
  ?est Sestieri v zgodovinskem centru Benetk
  

Benetke so glavno mesto italijanske de?ele Bene?ije . Ob?ina obsega zgodovinski center z okoli 7 km² povr?ine in najve?ji del bene?ke lagune, z ve? kot 60 otoki. Poleg tega sta tu ?e podolgovata otoka Lido in Pellestrina, ki razmejujeta laguno od Jadranskega morja in v bli?ini na kopnem, okro?ja Favaro Veneto, Mestre, Chirignago, Zelarino in Marghera.

Mesto je bilo leta 2005 razdeljeno na ?est okro?ij ali municipalita . ^[12] Municipalita Venezia-Murano-Burano obsega zgodovinski center ali staro mesto. To je nadalje razdeljeno na ?est ?etrti, poimenovane Sestieri. Tri so levo in tri desno od Grand Canala. V smeri toka desno so San Polo, Santa Croce in ve?ji Dorsoduro, kamor sodijo tudi otoki na ju?nem robu starega mesta z vodilno Giudecco. Na levi strani so San Marco z otokom San Giorgio Maggiore, Cannaregio in Castello. Gledano iz Do?eve pala?e se tisti, ki se nahajajo na tej strani kanala imenujejo citra (ta stran), na drugi strani pa ultra . Poleg ?estih sestieri so v staro mesto ?e srednji in severni del lagune s ?tevilnimi otoki, katerih glavni otok je Murano, severovzhodni trije otoki Burano, Torcello in Mazzorbo in zelenjavna otoka Erasmo in Vignole.

Municipalita Lido-Pellestrina pa zavzema vzhodni del lagune os Chioggia so Jesolo polotoka, ki zapira laguno od Jadrana. Dve dolgi, ozki sipini podalj?ujeta Benetke za ve? kot 20 km na jug. Severni Lido di Venezia se je razvil v 19. stoletju v elegantno obmorsko letovi??e z luksuznimi hoteli in igralnicami. Pellestrina ?ivi predvsem od ribolova in ?koljk. Chioggia, ki se nahaja se na ju?nem robu lagune, ne spada v Benetke.

Poleg teh oto?kih municipalita so ?tiri bolj na celini. Okraj Mestre-Carpenedo je bil vklju?en leta 1926 in je dom za ve? kot polovico prebivalcev mesta. Poskusi Mestre da bi se osamosvojile je ?e ve?krat propadlo, nazadnje v letu 2003. Industrijsko okro?je Marghera je tudi na celini, zanjo je zna?ilna petrokemi?na industrija. Okraj Favaro Veneto se nahaja severovzhodno od Mestre, tukaj je letali??e Marco Polo.

Prebivalstvo [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1300 naj bi samo v bene?ki laguni pre?teli pribli?no 85.000 do 100.000 prebivalcev, kar je ?tevilka, ki se hitro nara??ala in pred prvo kugo leta 1348 dosegla 140.000. Leta 1600 naj bi bilo okoli 150.000 160.000 prebivalcev. ^[13] Stanje ?tevila prebivalcev v nekaj zadnjih desetletjih je v spodnji tabeli, iz katere je razvidno stalno pove?evanje prebivalstva v sto letih do okoli 1970 (ko je bilo v Benetkah kar 363.000 prebivalcev), odtlej pa se spet polagoma zmanj?uje in je ?e na ravni iz 30. let 20. stoletja.

Pobratena in partnerska mesta [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2013 so mestne oblasti prekinile povezavo s Sankt Peterburgom zaradi nasprotovanja Rusiji, ki je sprejela zakone proti homoseksualcem.

Struktura starega mesta [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinsko mesto Benetke je sestavljeno iz 118 otokov, med katerimi te?ejo razli?no ?iroki kanali ali pa jih povezujejo mostovi in nasipi. Za mnoge od teh otokov ima sredi??no vlogo trg kot komunikacijsko, prometno in trgovsko sredi??e, kjer stoji tudi lokalna cerkev. So se pa od zgodnjega 19. stoletja nekatere poti spremenile, kot na primer gradnja ?iroke Strada Nova ali Via Eugenia (zdaj Via Garibaldi ). ^[16]

Funkcijska delitev [ uredi | uredi kodo ]

Poleg osnovne strukture se zaradi razli?nih zgodovinskih funkcij nekatere mestne ?etrti mo?no razlikujejo. Izstopa ve?krat preurejeni Markov trg , nekdanji najmo?nej?i oz. reprezentan?ni center mesta. Je najve?ji trg, z dimenzijami 175 m dol?ine in do 82 m ?irine, ob katerem prevladujejo dr?avne zgradbe, zlasti Do?eva pala?a in stare ter nove Procuratie di San Marco. Poleg teh so v pala?ah knji?nica in muzeji , bazilika svetega Marka in samostojni Campanile . V arkadah so med trgovinami tudi ?tiri velike kavarne . Na drugi strani Velikega kanala (Canal Grande) je najve?ji trg Campo San Polo .

Ve?ji od obmo?ja Trga svetega Marka, je v vzhodnem delu mesta Arsenal , ki je za Benetke zelo pomembno ladjedelni?ko in voja?ko obmo?je. Njegovo okolje ima ohranjene tipi?ne zna?ilnosti industrijskega okro?ja, saj je bilo za?asno zaposlenih tudi 10.000 delavcev. V srednjem veku so delavce, ki so delali v Arsenalu imenovali arsenalotti . Sedaj je velik del obmo?ja namenjen za razstave.

Od sredine 19. stoletja je za zahodni del mesta najbolj zna?ilna povezava s kopnim. Tam se kon?a velik most Ponte della Liberta, kot povezava s celino, ki je bil zgrajen leta 1931 kot cestni most, zraven leta 1841-1846 zgrajenega ?elezni?kega mostu. ^[17] Na koncu je ?elezni?ka postaja Svete Lucije, na drugem bregu kanala pa parkiri??e in avtobusna ter tramvajska postaja na Piazzale Roma . Naslednja proga se kon?a na Stazione Marittima, ki ?eleznico povezuje z majhnim pristani??em. Poleg mostu je veliko parkiri??e Tronchetto, 18 arov velik umetni otok s parkiri??em na prostem in v gara?ah.

Na ju?ni strani mesta od pristani??a Zattere se ta podalj?a na zahod do Canala Grande, dalje proti vzhodu od Do?eve pala?e do Giardinov je Riva degli Schiavoni. Ju?na stran se uporablja kot promenada. Enako velja tudi za nasprotno severno stran Giudecca, ki je skoraj edina brez industrijskih zgradb, razen nekdanjega mlina Stucky. Ta stavba je bila zgrajena leta 1895 po na?rtih arhitekta Ernsta Wullekopfa iz Hannovra. ^[18] Sedaj je v veliki stavbi hotel.

V mnogih okrajih so ohranjene bolj me?ane socialne zgradbe, so se pa nekatere od njih se zdi, razvile v revne soseske, kot je Sacca Fisola. Obmo?je okoli Arsenala do Via Garibaldi je bolj tipi?na delavska soseska. ?eprav je Serenissima gostila mnogo prebivalcev razli?nih narodov, se le redke ulice imenujejo tako (Calle dei Greci, itd). Samo geto, okro?je, v katerem so od 1516 do za?etka 19. stoletja ?iveli Judje, ima svojo strukturo in gradnjo hi?. Stanovanjske razmere so bile zelo utesnjene - leta 1552 je v obmo?ju velikem pribli?no tri orale ?ivelo 900 prebivalcev, leta 1611 jih je bilo ?e 5500. Od leta 1633 so morali poleg starega ( Ghetto vecchio ) zgraditi ?e nov geto, ( Ghetto novissimo )

Ulice z enakimi funkcijami so dejansko urejali tu in tam je ?e v poznem srednjem veku, kot na primer na podro?ju trga Rialto in Carampane, nekdanja ?etrt prostitutk v Arsenalu in Do?evi pala?i. Prevlada vodnega prometa je o?itna v Grand Canalu, ki je samo po delih dostopen pe?cem. To je mogo?e predvsem na mostu Rialto, nekdanjem trgovskem centru mesta. Od poznega srednjega veka so ob kanalu gradili reprezentan?ne pala?e ( palazzi ) ali hi?e ( case ) plemi?ev. Njihove pala?e so imenovali na splo?no Ca 'Contarini, v?asih kot Palazzo Barbarigo della Terrazza ali Palazzo Grimani di San Luca, ki je nastala v 16. stoletju, v ob?ini Saint Luka, po lastniku.

Okoli tega osrednjega obmo?ja mesta so ?tevilni otoki, kjer so bili namenjeni razli?nim dejavnostim ?e v srednjem veku: pokopali??e je na otoku San Michele in steklarstvo na otoku Murano ali za pridelava zelenjave na Sant 'Erasmo, drugi so slu?ili voja?ki varnosti lagune.

Gradnja [ uredi | uredi kodo ]

Vasi v laguni so bile zgrajene na milijonih lesenih drogov, zabitih v zemljo. Na to fazo, tako imenovanega Zattaron - vrsta pontona iz dveh plasti macesnovih desk pritrjenih z opeko. Na Zattaron so postavili temelje zidov in kon?no nadzemni zid. Stavbe so bile zgrajene iz lahkih votlih ope?nih zidakov - mattoni . ^[19]

?tevilne stavbe so kljub prizadevanjem v slabem stanju. Eden od razlogov za to je nara??ajo?a voda, zaradi ?esar je ve?ina ni?jih nadstropij neprimerna za bivanje. Drugi?, od konca Bene?ke republike je bila skrb in ukrepi na stavbah in kanalih zanemarjena. Negativno vpliva tudi izkopavanje globokih poti za ?ezmorska plovila, ki prihajajo v pristani??e Marghera, kar izpira temelje. Kon?no, stanovanja so precej dra?ja kot na celini, zato so stavbe v starem mestnem jedru pogosto nenaseljene.

Ceste, ulice in trgi [ uredi | uredi kodo ]

Bene?ani razlikovali pe?poti ob stavbah zelo previdno. Glavne ulice Rughe (iz franco??ine Rue ) in Salizade , prve iz druge polovice 13. stoletja, prekrite z mavcem, so ?tevil?no omejeni. Calle se imenujejo ozke ulice, ulice vzdol? kanalov se imenujejo Fondamenta in slu?ijo kot temelj za stavbe. Lista je del ceste v bli?ini velikih pala? in veleposlani?tev, ki u?ivajo posebno imuniteto. Mercerie so ulice s trgovinami (merce = blago), Rive (obala), potekajo po stranskih kanalih. Rio Tera je poplavljen kanal, Ramo je kratka esta, ki se odcepi od Calle ali Campiello , majhen trg. Campo je kraj, kjer stoji cerkev, je velik odprt prostor, prej zelenjavni vrt ali pa?nik za konje. Campiello je obdan s hi?ami obrnjenimi na trg, Corti so dvori??a hi?. Paludo opozarja, da je bilo to obmo?je prej zamo?virjeno, Pissine pa so ribniki, kjer lahko plavate in ribarite. Sotoportego so prehodi skozi hi?e ( portego se imenuje dvorana v prvem nadstropju, tako da gre pot skozi to dvorano) in povezuje Calli , Campielli in Corti .

Trgi ( Campi ) in majhni trgi ( Campielli ) se razlikujejo od Piazza . Tako kot pravi Piazza di San Marco, Piazzetta ozna?uje trg pred Do?evo pala?o, ki povezuje Piazza San Marco z Molo , pristani??e. Piazzetta dei Leoncini je del trga svetega Marka, severno od bazilike, poimenovane po dveh levjih kipih. Trg z avtobusno postajo se imenuje Piazzale Roma . Obstaja samo ena Strada , to je Strada Nova, in tri Vie (Via 25 Aprile, Via Vittorio Emanuele in Via Garibaldi).

Kanali in mostovi [ uredi | uredi kodo ]

Benetke imajo okoli 175 kanalov v skupni dol?ini 38 kilometrov. ^[20] Glavna arterija je Canal Grande , v katerega prihajajo vodne poti iz zgodovinskega sredi??a. Razlika plimovanja je bila v?asih 60 cm. Preko sistema urejanja voda so zagotovili konstantno cirkulacijo za ?i??enje mesta in vode. Kanali so bili prvotno globoki pribli?no 1,85 m. Do leta 1990 niso bili o?i??eni. ?e od 18. stoletja se bili ?tevilni kanali napolnjeni ali zaprti, kar je mogo?e prebrati iz napisov rio tera . Primer je ?iroka Via Garibaldi, ki je ustvarjena tako, da je bil zapolnjen kanal. Leta 1776 je bil napolnjena Rio de le Carampane, tam je majhen trg.

V mestu je 398 mostov. ^[21] Do okoli leta 1480 so bili ve?inoma iz lesa, kasneje pa so jih nadomestili s kamnitimi mostovi. Zdaj obstajata le dva izmed njih brez ograj, eden od njih je Hudi?ev most ( Ponte del Diavolo ) na otoku Torcello, drugi odpira zasebno hi?o v Cannaregio. Mnogi so bili zgrajeni zelo nizki, za la?ji dostop s konji in vozovi. Most Rialto je bil do sredine 19. stoletja edini most ?ez Canal Grande. Kasneje so dodali tri in sicer Ponte degli Scalzi v bli?ini ?elezni?ke postaje, ki je ?elezen most iz leta 1932 (predhodnik 1856) in Ponte dell'Accademia iz leta 1854 je bil nadome??en 1933. ?etrti most Ponte della Costituzione je bil odprt leta 2008. Ta most povezuje Piazzale Roma z obalo (Fondamenta S. Lucia) vzhodno od ?elezni?ke postaje Santa Lucia.

Eden od najbolj znanih mostov, Most vzdihljajev (Ponte dei Sospiri) povezuje nekdanji dr?avni zapor v pritli?ju, tako imenovane Pozzi , z Do?evo pala?o. Most Ponte della Paglia, med Rio di Palazzo in Do?evo pala?o, je tako imenovan, ker je slu?il kot privez za plovila nalo?ena s slamo. Drugi mostovi so poimenovani po ekstravagantnih bli?njih pala?ah ali cerkvah, pogosto po svetniku. Ime Ponte storto je uporabljeno ve? desetkrat in ka?e most, ki pre?ka Rio pod kotom.

Vsakoletna posebnost, ki se dogaja 21. novembra je procesija preko mostov ?ez Canal Grande, ki povezuje cerkvi Santa Maria del Giglio in Santa Maria della Salute . Procesija poteka v zahvalo za osvoboditev od kuge leta 1630/1631. Podobno se odvija v soboto pred tretjo nedeljo v juniju ?ez mostove ?ez Giudecca Canal v cerkev Il Redentore. Ta festival prina?a zahvalo za odre?enje od kuge leta 1575/1576.

Dale? najdalj?i most je ?elezni?ki most, ki je bila zgrajen 1841-1846 in povezuje Benetke s kopnim. Ta Ponte della Liberta (most svobode), je svoje ime dobil po osvoboditvi izpod fa?izma, je dolg 3623 metrov in se naslanja na 222 kamnitih obokov.

Infrastruktura [ uredi | uredi kodo ]

V zgodovini [ uredi | uredi kodo ]

Benetke so zgrajene na arhipelagu 117 otokov, ki oblikujejo 177 kanalov v plitvi laguni , in so povezani s 409 mostovi . ^[22] V starem centru imajo kanali vlogo cest in je skoraj edina oblika prevoza po vodi ali pe?. V 19. stoletju je na celini nastala ?elezni?ka postaja Venezia Santa Lucia, v 20. stoletju pa zgrajena cesta Ponte della Liberta s parkiri??em (na otoku Tronchetto in v Piazzale Roma). Benetke so najve?je urbano obmo?je v Evropi brez avtomobila in edinstven primer mesta v Evropi, ki je ostalo tudi v 21. stoletju v precej?nji meri delujo?e povsem brez avtomobilskega prometa.

Klasi?ni bene?ki ?oln je gondola , ?eprav se zdaj uporablja predvsem za turiste, poroke, pogrebe ali druge obrede, ali kot trajekt (italijansko traghetti ) za pre?kanje Canala Grande v odsotnost bli?njega mostu. Velike gondole imajo ?ametne sede?e in perzijske preproge. Manj?e so znane kot sandolo . Na sprednji strani vsake gondole je velik kos kovine imenovan fero (?elezo). Njegova oblika se je razvila skozi stoletja, kot je dokumentirano na ?tevilnih znanih slikah. Oblika v podobi do?evega klobuka je postala postopoma standardizirana in je bila kon?no dolo?ena v lokalni zakonodaji. Sestavljen je iz ?estih palic, kar predstavlja Sestieri mesta, znak nazaj predstavlja otok Giudecca.

Vodni transport [ uredi | uredi kodo ]

Benetke so mesto majhnih otokov, nastalih v srednjem veku, ki so jih z izkopavanjem tal dvignili nad mo?virnato podlago in plimovanje. Nastali kanali so spodbudil razvoj navti?ne kulture, kar se je izkazalo pomembno za gospodarstvo mesta. Danes ti kanali ?e vedno zagotavljajo transportne poti za prevoz blaga in ljudi v mestu.

Labirint kanalov speljan skozi mesto je zahteval izgradnjo ve? kot 400 mostov, ki omogo?ajo prehodnost. V letu 2011 je bil v mestu odprt Ponte della Costituzione, ?etrti most ?ez Canal Grande, ki povezuje avtobusni terminal na obmo?ju Piazzale Roma z ?elezni?ko postajo ( Stazione Ferroviaria ), preostali so Ponte di Rialto, Ponte dell'Accademia in Ponte degli Scalzi

Javni transport [ uredi | uredi kodo ]

Azienda del Consorzio Trasporti Veneziano (ACTV) je javno podjetje, odgovorno za javni prevoz v Benetkah.

Obmo?je lagune [ uredi | uredi kodo ]

Glavno javno prevozno sredstvo so motorni vodni avtobusi ( vaporetti ), ki vozijo na redni progi vzdol? Canala Grande in med mestnimi otoki. Edine gondole ?e vedno v splo?ni rabi so traghetti , trajekti za pe?ce, ki pre?kajo Canal Grande na dolo?enih mestih, kjer ni mostov.

People Mover di Venezia (upravlja ga ASM) je javni tranzitni sistem, ki povezuje otok Tronchetto s Piazzale Roma in je bil vzpostavljen leta 2010. Pomembni so tudi vodni taksiji.

Lido in otoki Pellestrina [ uredi | uredi kodo ]

Lido in Pellestrina sta dva otoka, ki tvorita pregrado med ju?no bene?ko laguno in Jadranskim morjem. Na teh otokih je cestni promet dovoljen. Obstajata avtobusni promet na otokih in ladijski promet, ki povezuje otoka z drugimi otoki (Venice, Murano, Burano) in s polotokom Cavallino-Treporti.

Celinski del [ uredi | uredi kodo ]

Celinske Benetke so sestavljene iz 5 okrajev: Mestre-Carpenedo, Marghera, Chirignago-Zelarino in Favaro Veneto. Mestre je sredi??e in najbolj naseljeno urbano obmo?je celinskih Benetk. Obstaja ve? avtobusnih linij in dve tramvajski progi. Ve?ina povezuje celino s Piazzale Roma, glavno avtobusno postajo v Benetkah preko Ponte della Liberta, mostom, ki povezuje celino s skupino otokov, ki sestavljajo zgodovinsko sredi??e Benetk.

• 
  Vaporetto v Benetkah
• 
  People Mover di Venezia
• 
  Avtobus v Mestrah
• 
  Tramvaj v Mestrah

?eleznica [ uredi | uredi kodo ]

Benetke so povezane z regionalnimi in nacionalnimi vlaki, vklju?no z vlakom v Rim (3,5 ure) in Milano (2,5 ur). Treviso je oddaljen 35 minut vo?nje. Firence in Padova sta dve od postaj med Rimom in Benetkami. Obstajata dve glavni postaji:

• Postaja St. Lucia je le nekaj korakov stran od postaje za vaporette v zgodovinskem mestu poleg Piazzale Roma. Postaja je tudi terminal Venice Simplon Orient Express iz Pariza in Londona.
• Postaja Mestre je na celini, na meji med okrajema Mestre in Marghera.

Obe postaji upravlja podjetje Grandi Stazioni . Drugi manj?e postaje v ob?ini so: Venezia Porto Marghera, Venezia Carpenedo, Venezia Mestre Ospedale, Venezia Mestre Porta Ovest.

Letali??e [ uredi | uredi kodo ]

Letali??e mesta Benetke je na kopnem, v kraju Tessera . Imenuje se Aeroporto Marco Polo in je tretje v Italiji po ?tevilu potnikov. Razen tega je na Lidu tudi manj?e privatno letali??e Giovanni Nicelli .

Umetnost in kultura [ uredi | uredi kodo ]

V celotnem srednjem veku je na Benetke mo?no vplivala bizantinska kultura in v poznem srednjem veku, podobno kot Firence, so impulzi iz vzhoda pomembno vplivali na renesanso. Begunci iz Konstantinopla so s seboj prinesli anti?no umetnost in klasi?ne spise. Svojevrsten umetni?ki razvoj v Benetkah sega v zgodnjo zgodovino, zato je gotski bene?ki slog zelo druga?en od drugih konceptov gotike.

Umetnost je Benetke v ?asu renesanse in baroka povzdignila zelo visoko. Benetke so bile "antiteza" Firenc in so gostile ?tevilne umetnike kot: Carpaccio , Giorgione , Giovanni Bellini , Tizian , Veronese in pozneje Tintoretto , Giovanni Battista Tiepolo , Guardi in Canaletto .

Nekatere najbolj poznane znamenitosti Benetk so:

• Do?eva pala?a
• Bazilika svetega Marka
• Campanile (zvonik visok 99 m)
• operna hi?a La Fenice
• otok Murano s steklarskimi delavnicami
• gledali??e Carlo Goldoni
• Bene?ki bienale

• 
  Gondole
• 
  Zna?ilni bene?ki kanal
• 
  Bene?ki karneval - dve maski
• 
  Ura z zodiakom na Markovem trgu
• 
  Cerkev sv. Zaharije
• 
  S. Zanipolo. Neko? ometane ope?ne stene so bile o?i??ene ob obnovi v 20. st.

Arhitektura [ uredi | uredi kodo ]

Cerkve [ uredi | uredi kodo ]

Benetke so bogate po cerkvah (124) od romanike (kripta v cerkvi sv. Zaharije) do baroka , zvonik ( Campanile ). Bene?ka cerkvena arhitektura se obna?a konzervativno in samosvoje glede na rimske in evropske trende.

Simbol Benetk kot mesta in nekdanja republika je Bazilika svetega Marka , prvotno zgrajena v bizantinskem slogu sveti??e za relikvije svetega Marka Evangelista , isto?asno dr?avna in cerkev do?ev . Med letoma 976-1094 zgrajena po uni?enju prej?nje z navzkri?nimi kupolami po vzoru iz Konstantinopla . ?e prej je bila v 7. stoletju zgrajena bazilika Santa Maria Assunta na Torcellu. Kot najstarej?a cerkev v Benetkah velja San Giacomo di Rialto, ?eprav so bile tudi tu, kot v ve?ini cerkva, narejene ve?je strukturne spremembe. Tudi v San Giovanni Decollato (San Zan Degola) so ?e vedno v velikem obsegu zastopani prvotni elementi, v San Giacomo dall'Orio je ve?ina elementov iz 14. stoletja.

San Polo je nastala v 9. stoletju in bila obnovljena v 14. in 15. stoletju v gotskem slogu . Gotski portal na ju?ni strani je delno pripisan Bartolomeo Bonu (pred 1410-1464 / 67), ki je gradil tudi v Ca' d'Oro . Leta 1804 je bila cerkev v veliki meri obnovljena.

S prihodom bera?kih redov dominikancev in fran?i?kanov v Benetke v 13. stoletju, so se pojavili molitveni prostori in kon?no velike strukture, kot sta Santa Maria Gloriosa dei Frari (danes dr?avni arhiv) in Bazilika svetega Janeza in Pavla (tudi San Zanipolo) s 101 m dol?ine in 35 m vi?ine najve?ja cerkev v Benetkah in grobnica do?ev. ?e ena pomembna je gotska cerkev Madonna dell'Orto (kon?ana po 1377, s fasado iz 15. stoletja). Prehodne oblike renesanse ?e ima cerkev sv. Zaharije benediktinskega samostana v okro?ju Castello iz prvega obdobja gradenj, morda pod vplivom florentinskih kamnosekov - najprej pod arhitektom Michelozzo di Bartolomeo 1433-1434 - ki je kasneje sodeloval pri gradnji prve benediktinske knji?nice v povezavi s samostanom San Giorgio Maggiore. ^{[23] [24]}

Prva renesan?na verska stavba, ki je bila zgrajena v Benetkah v ?asu Bartolomeo Buona okoli 1460, je San Michele in Isola (1468-1479), ki jo je zgradil Mauro Codussi. Fasada cerkve sv. Zaharije, ki jo je tudi kon?al Mauro Codussi 1483-1504 je podobna. Tudi Maura Codussija cerkev Santa Maria Formosa, je verjetno ena izmed najbolj znanih renesan?nih cerkva v Benetkah, ker ima renesan?no in baro?no fasado. Od 1492 dalje je nastala Santa Maria dei Miracoli . Primer uporabe kri?nih kupol je cerkev San Giovanni Crisostomo iz leta 1500. Glavna cerkev iz za?etka 16. stoletja, San Salvatore, je podobna San Marcu. Tehnika inkrustacije je najbolj popolna v Santa Maria dei Miracoli .

Arhitekt kot Jacopo Sansovino je zasnoval San Zulian, San Martino in notranjost San Francesco della Vigna, Lo Scarpagnino je zasnoval San Sebastiano . Andrea Palladio je zgradil San Giorgio Maggiore , Il Redentore in fasado San Francesco della Vigna, vse izjemne stavbe. Fasada San Pietro di Castello je naslednica oblikovalskega jezika Palladija ki se pojavlja ?e dolgo po njegovi smrti v stavbah, kot so San Trovaso, San Stae in se je nadaljevala do 19. stoletja.

V San Giorgio Maggiore, Sala del Conclave spominja na konklave , ki se je za?elo 1. dec 1799 in kon?alo 14. marec 1800 z izvolitvijo za pape?a Pija VII. ^[25] . Zaradi Napoleonove okupacije Rima, je bil konklave zaradi varnostni preseljen v Benetke.

V zahvalo za osvoboditev od kuge 1631-1686 je bila zgrajena cerkev Santa Maria della Salute , najbolj pomembna baro?na cerkev v Benetkah, ki jo je zasnoval Baldassare Longhena . Nekatere cerkvene fasade iz tega stoletja so ostale nedokon?ane, kot Santi Apostoli, San Marcuola, San Lorenzo in San Pantalon.

Pro?elje Pieta na Riva degli Schiavoni ni bila zaklju?ena do 20. stoletja, fasada cerkve Gesuati (samo v Benetkah je bil to red, ki ni isto kot Gesuiti (jezuiti)) je bila kon?ana le z darovanjem premo?nega patricijev. Tak?ni skladi so pritekali celo za cerkve San Moise in Santa Maria Zobenigo, ki imajo ustrezne grobnice ustanoviteljev. Drugi finan?niki so bile sekularne dru?be, kot je Pinzocchere dei Carmini , ki je pripadala karmeli?anskemu redu kot tretjemu redu - od njih izhaja Scuola dei Carmini. Med letoma 1286-1348 so zagotovili gradnjo cerkve Santa Maria dei Carmini.

Druge verske skupine, kot pravoslavni Grki so zgradili v mestu cerkve v 16. stoletja. Rezultat je bila leta 1498 zgrajena Scuola di San Nicolo dei Greci in cerkev San Giorgio dei Greci cerkev, zgrajena 1548. Protestantom ni bilo dovoljeno graditi cerkev.

Med letoma 1706-1714 je za?el Vincenzo Scamozzi graditi teatinsko cerkev San Nicola da Tolentino s korintskim pronaosom. Leta 1760 je bila zgrajena klasi?na Magdalenina cerkev. V kro?ni zunanjosti najdemo oktogonalno notranjost. Cerkev San Maurizio poudarja Napoleonov klasicizem. San Silvestro so za?ele graditi v zadnjem desetletju 19. stoletja, v klasi?nem jeziku bene?ke Accademie.

Pala?e [ uredi | uredi kodo ]

Pala?a je splo?en naziv za Casa Venice (skraj?ano Ca'). V o?eh javnosti sta bili samo dve pala?i v mestu, ki sta bili ozna?eni kot taki: Do?eva pala?a ( Palazzo Ducale ) in rezidenca bene?kega patriarha , Palazzo patriarchale.

Od tako imenovanih bizantinskih pala? jih obstaja le malo in so bile v veliki meri spremenjene v 19. stoletju. Dober vtis pala?e iz 13. stoletja daje Fontego dei Turchi , ?igar ime v resnici ka?e na tur?ko trgovsko hi?o. Veliko starih elementov je ?e vedno na Ca 'da Mosto, ki je nastala v 13. stoletju. Dekorativni detajli kompleksa Loredan in Farsetti, zdaj Mestna hi?a in sede? lokalne samouprave, izhaja ve?inoma iz 19. stoletja. Kljub temu fasado sestavlja tipi?ni casa-fondaco (iz arab??ine funduq = skladi??e), ki ga je ?e vedno mogo?e jasno videti: vrsta arkad v pritli?ju, ki so bile primerne za natovarjanje in raztovarjanje blaga in tudi raz?lenjen piano nobile . V tlorisu se ka?e osrednja dvorana, ki se razteza na fasado v obliki ?rke T.

V teku gotskih dvoranskih razmerij je bil tloris v obliki ?rke T opu??en v korist oblike ?rke L, kasneje pa samo pravokotne dvorane. Tako imenovani gotico fiorito se je uporabljal v 15. stoletju s krogovi?jem ob Canalu Grande in na Do?evi pala?i. Najve?ja struktura je Ca' Foscari na prvem ovinku Canala Grande. Za Ca' d'Oro (zlata hi?a) so zna?ilne barvne podobe v modri in zlati. Slike, ?e posebej Vittore Carpacca in Gentile Bellinija , ka?ejo intenzivno ve?barvno gotsko arhitekturo.

Pomembne hi?e iz 16. stoletja sta dve pala?i Mauro Codussisa, Ca' Vendramin in Palazzo Corner Spinelli, z dvorano v obliki T. V nasprotju s cerkveno arhitekturo, se s profano arhitekturo Andrea Palladio v Benetkah ni ukoreninil.

Novonastali dizajn Ca' Corner dru?ine Cornaro, pala?e Jacopo Sansovinija , ki stoji ob Canalu Grande, je gradnja epohalne visoke renesanse, s kvadratnim dvori??em po rimskem vzoru. Drug pomemben arhitekt cinquecenta je bil Sebastiano Serlio , ki je realiziral nekaj svojih idej v sodelovanju s patricijem Francescom Zeno v eni od svoji novih pala?.

Do 18. stoletja je tradicionalen tip stavbe ostal ve?inoma zvest pala?i. Zadnje ve?je stavbe so Ca' Pesaro, Ca' Rezzonico in Palazzo Grassi in se uporabljajo kot muzeji. Poleg baro?ne pala?e Grassi Baldassara Longhenasa , obstajajo tudi primeri klasi?nih pala? arhitekta Antonia Dieda in Andrea Tiralija .

Najpomembnej?e delo arhitekta Sansovinija stoji nasproti Do?eve pala?e, Libreria Vecchia (Stara knji?nica) iz pribli?no 1540. Sansovino je prevzel idejo pri oblikovanju fasade iz Palazzo Vendramin-Calerghi, ki jo je izvedel Mauro Codussi med letoma 1481-1509. Cilj je bil vzpostaviti povezavo med obi?ajnimi bene?kimi arkadami in serijo kolonad florentinske renesanse.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam mest v Italiji
• seznam pristani?? v Italiji
• Amsterdam
• Stockholm
• Brugge
• Univerza v Benetkah
• Bene?ki patriarhat

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo benetke v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Benetke

• Uradna spletna stran mesta Arhivirano 2009-01-11 na Wayback Machine . (italijansko) (angle?ko)