1310 ( MCCCX ) je bilo navadno leto , ki se je po julijanskem koledarju za?elo na ?etrtek .

Dogodki [ uredi | uredi kodo ]

Slovenija [ uredi | uredi kodo ]

• 25. maj - Po smrti koro?kega vojvode Otona III. Majnhardinerja nadaljuje z vladanjem v Koro?ki vojvodini, Kranjski marki, grofijah Gori?ka in Tirolska njegov brat in sovladar Henrik ^[1] .

Ostalo po svetu [ uredi | uredi kodo ]

• januar - Obleganje Algecirasa 1309-10 , rekonkvista : morala kastiljskih oblegovalcev pade zaradi nepla?il in nezdravih razmer v taboru na dno. Kralj Ferdinand IV. zaprosi za mir granadskega emirja Nasrja . Umik kastiljske vojske izpred Algecirasa pogojuje s predajo treh obmejnih mavrskih mest in tributom, ?emur Nasr ugodi.
  • Isto?asno preneha z obleganjem Almerije aragonski kralj Jakob II.
• 10. april - Okcitanija: na grmadi je se?gan en zadnjih voditeljev katarstva Peire Autier . 1321 ↔
• 11. maj - Francoski kralj Filip IV. Lepi vztraja, da so priznanja templarjev , ki so bila izsiljena z mu?enjem, zadosten dokaz za njihovo justifikacijo. Tega dne je v Parizu na grmadi se?ganih 54 vitezov templarjev zaradi obto?b herezije.
• 1. junij - Pariz : na grmadi je zaradi obto?b krivoverstva se?gana francoska mistikinja iz lai?nega reda begin Marguerite Porete .
• 8. junij - Po umoru ciprskega regenta Amalrika Tirskega se njegov brat in ciprski kralj Henrik II. vrne iz izgnanstva v Kilikijski Armeniji.
• 15. junij - Benetke : spodletela zarota bene?kega plemi?a Bajamonta Tiepola proti Republiki . Za ?as izrednih razmer v mestu je za dva meseca ustanovljena institucija Svet deseterice , ki izvaja neomejena pooblastila za aretacijo in kaznovanje vseh udele?enih v zaroti. Po dveh mesecih se institut obnovi, kar postane redna praksa. Bajamonte Tiepolo je izgnan v Istro.

• 19. junij - Pape? Klemen V. izda obto?nico proti vitezom kri?nikom zaradi zavzetja mesta Gdansk . Obto?i jih, da so ob zavzetju pomorili ve? kot 10.000 ljudi, ker je pretirano, ?eprav je pri?lo do pokolov.
• 27. avgust - Szekesfehervar : potem ko ga pape?ki legat izob?i, transilvanski oligarh Ladislaus Kan kon?no izro?i krono Krono Svetega ?tefana , s katero je potem tega dne pravno veljavno kronan neapeljski princ Karel Robert za novega ogrskega kralja (Karel I. Ogrski).
• 18. oktober - Umrlega pravoslavnega konstantinopelskega patriarha Atanazija I. nasledi Nefon I.
• oktober - Nem?ki kralj Henrik VII. Luksembur?ki se odpravi v Italijo, ki je globoko politi?no razdeljena med frakciji gibelinov in gvelfov . V Italiji netakti?no zahteva od obeh politi?nih strank in vseh mestnih republik, da se podredijo cesarski nadoblasti. 1311 ↔
• 23. november - Umrlega marinidskega sultana Abu al-Rabija Sulajmana nasledi stric Abu Said Usman II.
• 3. december - Praga : nem?ki kralj Henrik VII. odstavi s pomo?jo svojih privr?encev (?ibkega) ?e?kega kralja Henika Majnhardinerja in nastavi za novega kralja svojega sina Ivana , ki ga poro?i s ?e?ko princeso Elizabeto Pr?emislovno .
• 10. december - Po umrlem vojvodi Spodnje Bavarske ?tefanu I. nasledi njegov sovladarski dele? pri vladanju te vojvodine sin Henrik XIV. . Drugi dele? ima prosuli ogrski pretendent Oton III.
• Ustanovitev Vla?ke kne?evine , ju?na Romunija : ker Zlata horda premalo uveljavlja oblast na svoje skrajnem jugozahodnem robu, se plemi? verjetno kumanskega porekla Basarab I. osamosvoji in okli?e za kneza Vla?ke .
• Vojvoda Aten Valter V. Briennski najame najemni?ko Katalonsko zdru?bo , da bi se polastil Tesalije. Katalonci osvojijo mnogo trdnjav, ki pa jih ne ?ele predati. Atenski vojvoda jih napade, a si s tem nakoplje njihov srd, zato Katalonci vpadejo v Atensko vojvodino. Tesalski vladar Ivan II. Dukas , ki je bil ?e na robu kapitulacije, ponovno zavzame izpraznjene tesalske trdnjave. 1311 ↔
• Bizantinsko cesarstvo : okoli 2000 Turkov vdre v Trakijo, kjer ostane in pleni naslednji dve leti. Pode?elski prebivalci se morajo zate?i v utrjena mesta, zato polja niso obdelana. 1312 ↔
• Pomeranijski mesti Stolp in Neustettin prevzameta zakone ^[2] mesta Lubeck, korak v postopnem oblikovanju trgovsko-politi?ne zveze Hansa .
• Po desetih mesecih biv?i egiptovski mamelu?ki sultan An-Nasir Muhamad vr?e s prestola uzurpatorskega sultana Bajbarsa II. . An-Nasir Muhamad za?ne ?ele zdaj, ko je star 24 let, vladati samostojno, brez pomo?i raznih vezirjev, ki so se za ?asa njegovega vladanja kar dva krat polastili oblasti.
• ?agatajski kanat : da bi uredil razmere v kanatu kan Kebek skli?e nov kurultaj , na katerem pa ni ponovno potrjen za kana, pa? pa je to njegov Esen Buka I. 1314 ↔
• Jacques Arnaud Dueze , kasnej?i pape? Janez XXII., postane ?kof Avignona. 1316 ↔

Rojstva [ uredi | uredi kodo ]

• 30. april - Kazimir III. , poljski kralj († 1368 )
• 30. november - Friderik II. , mejni grof Meissena († 1349 )

Neznan datum

• Andronik III. Veliki Komnen , trapezuntski cesar († 1332 )
• Basarab I. , vojvoda Vla?ke († 1352 )
• Boleslav Jurij II. , kralj Galicije-Volinije († 1340 )
• Eleanora Guzman , kastiljska plemkinja, ljubica kralja Alfonza XI. († 1351 )
• Etienne Marcel , predstojnik ceha pari?kih trgovcev († 1358 ) ^[3]
• Gil Alvarez Carrillo de Albornoz , ?panski nad?kof, vojskovodja, diplomat in kardinal († 1367 )
• Giovanni di Agostino , italijanski (sienski) kipar († 1370 )
• Guariento di Arpo , italijanski (padovanski) slikar († 1370 )
• Guillaume Tirel , francoski dvorni kuhar in gurman († 1395 )
• Henry Grosmont , angle?ki plemi?, 1. vojvoda Lancaster, 4. grof Leicester († 1361 )
• Jean de Roquetaillade , francoski fran?i?kan in alkimist († 1366 )
• Jeanne d'Evreux , francoska kraljica († 1371 )
• Juan Fernandez de Heredia , aragonski kronist, 32. veliki mojster vitezov hospitalcev († 1396 )
• Laura de Noves , Petrarkova muza († 1348 )
• Margareta I. , burgundska grofica († 1382 )
• Niccolo Acciaioli , italijanski (neapeljski) dr?avnik, grof Melfija in Malte († 1365 )
• Pape? Urban V. († 1370 )
• Winrich von Kniprode , 22. veliki mojster Tevtonskega reda († 1382 )

Smrti [ uredi | uredi kodo ]

• 11. februar - Marguerite d'Oingt , francoska mistikinja, pesnica (* 1240 )
• 10. april - Peire Autier , francoski katar
• 26. april - Konstanca Bearn?ka , vikontesa Bearna, grofica ?eneve
• 22. maj - Humilitija , italijanski svetnik, ustanovitelj cerkvenega reda vallombrozijcev (* 1226 )
• 25. maj - Oton III. , koro?ki vojvoda, gori?ki in tirolski grof (III.) (* 1265 )
• 1. junij - Marguerite Porete , francoska mistikinja, krivoverka
• 8. junij - Amalrik Tirski , baron Tira, titularni jeruzalemski konstabl, ciprski regent (* 1272 )
• 1. oktober - Beatrika Burgundska , dama Bourbona (* 1257 )
• 14. oktober - Blanka An?ujska , neapeljska princesa, aragonska in sicilska kraljica (* 1280 )
• 18. oktober - Atanazij I. , pravoslavni konstatinopelski patriarh (* 1230 )
• 19. oktober - Gottfried von Hohenlohe , 14. veliki mojster vitezov kri?nikov (* 1265 )
• 23. november - Abu al-Rabi Sulajman , marinidski sultan (* 1289 )
• 10. december - ?tefan I. , vojvoda Spodnje Bavarske (* 1271 )

Neznan datum

• Arnolfo di Cambio , italijanski kipar, arhitekt, urbanist (* 1240 )
• Bajbars II. , egiptovski mamelu?ki sultan
• Burchard von Schwanden , 12. veliki mojster vitezov kri?nikov
• Diego Lopez V. de Haro , kastiljski vojskovodja (* 1250 )
• Georgij Pahimer , bizantinski zgodovinar in filozof (* 1242 )
• Konstantin I. , kralj Armenske Kiklije (* 1278 )
• Menachem Meiri , katalonski rabi (* 1249 )
• Muhamed III. , emir Granade (* 1256 )
• Salomon Adreth , ?panski judovski teolog in rabin (* 1235 )
• Sempad Armenski , kralj Kilikijske Armenije (* 1277 )
• ?ams al-D?n al-Samarkandi , ?agatajski matematik, astronom (* 1250 )
• Teodorik iz Freiberga , nem?ki dominikanski menih, teolog, filozof in fizik (* 1250 )

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]