Kominterna (dalj?e Kom unisti?na interna cionala; rusko Комминтерн, Komintern - Комм унистический интерн ационал, Kommunisti?eskij internacional ; tudi: Tretja internacionala ) je bila mednarodna zveza komunisti?nih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta. Leta 1919 jo je v Moskvi ustanovil Lenin . Kominterna je posegala v notranje ?ivljenje posameznih KP: komunisti?ne partije po vsem svetu, v razli?nih dr?avah, so lastno politiko usmerjale, glede na zahteve in potrebe Kominterne. Zagotavljala je finan?no in organizacijsko pomo? komunisti?nim funkcionarjem, ki so se borili za oblast in komunisti?nim strankam po vsem svetu, s ciljem izvedbe svetovne komunisti?ne revolucije. Podpirala je dr?avne prevrate komunistov v razli?nih dr?avah, vendar zahtevala, da so vse komunisti?ne partije v svojem delovanju strogo podrejene Moskvi. ?lani Kominterne so tesno sodelovali s sovjetsko tajno policijo NKVD , ki so jo oskrbovali z informacijami iz tujine. ?eprav je imela Kominterna svoje predsednike (po vrsti Grigorij Zinovjev , Nikolaj Buharin , Georgi Dimitrov , med vplivnej?imi je bil mdr. Dmitrij Manuilski ), je bila v letih od 1919 do 1924 pod neposrednim vodstvom voditelja Lenina. Po Leninovi smrti je nadzor nad Kominterno prevzel Stalin . Slednji je na zahtevo Zahodnih zaveznikov, ZDA in Zdru?enega kraljestva , s ciljem zavezni?tva proti nacisti?ni Nem?iji leta 1943 razpustil Kominterno, skrivoma pa ?e vedno ohranil nadrejen polo?aj nad voditelji komunisti?nih strank v drugih dr?avah. Med slovenskimi osebnostmi, ki so delovali v Kominterni so bili Edvard Kardelj , Matija Ma?ek , Dragotin Gustin?i? , Franc Lesko?ek , Lovro Kuhar in drugi.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Komunisti?na partija Sovjetske zveze
• Komunisti?na partija Jugoslavije
• Komunisti?na partija Slovenije
• Internacionala (himna)

Ta ?lanek o politiki je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u