Todor ?ivkov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Todor ?ivkov
Portret
?ivkov leta 1976
Rojstvo 7. september 1911 ( {{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:7|2|0}} ) [1] [2] […]
Pravec [d] , Kraljevina Bolgarija
Smrt 5. avgust 1998 ( {{padleft:1998|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}} ) [1] [2] […] (86 let)
Sofija [1] [4]
Dr?avljanstvo   Bolgarija
  Ljudska republika Bolgarija [d]
  Kraljevina Bolgarija
Poklic politik , dr?avnik , ?lan odporni?kega gibanja
Podpis Podpis

Todor Hristov ?ivkov ( bolgarsko Toдор Xpиcтoв Живков ), bolgarski politik in diktator , * 7. september 1911 , Pravec , † 5. avgust 1998 , Sofija , Bolgarija .

Od leta 1954 do 1989 je ?ivkov vodil Socialisti?no republiko Bolgarijo kot generalni sekretar Komunisti?ne partije Bolgarije . Bil je drugi voditelj z najdalj?im ?asem v vzhodnem bloku po Yumjaagiinu Tsedenbalu , vodji z najdalj?im ?asom v Var?avskem paktu in nekraljevem vladarju z najdalj?im ?asem v bolgarski zgodovini .

Leta 1954 je postal prvi sekretar Bolgarske komunisti?ne partije (BCP) (generalni sekretar od aprila 1981), bil je predsednik vlade od 1962 do 1971 in od 1971 dalje kot predsednik dr?avnega sveta, hkrati pa je bil tudi prvi sekretar. Na teh polo?ajih je ostal 35 let, do leta 1989, s ?imer je postal drugi najdalj?i voditelj katere koli dr?ave evropskega vzhodnega bloka po drugi svetovni vojni in eden najdlje vladajo?ih nekraljevskih voditeljev v sodobni zgodovini. Njegova vladavina je za Bolgarijo pomenila obdobje politi?ne in gospodarske stabilnosti brez primere, zaznamovano s popolno podredbo Bolgarije Sovjetski zvezi in ?eljo po raz?iritvi odnosov z Zahodom. Njegova vladavina je ostala nesporna vse do poslab?anja odnosov med vzhodom in zahodom v 80. letih dvajsetega stoletja, ko so stagnirajo?a gospodarska situacija, slab?a mednarodna podoba ter nara??ajo?a kariera in korupcija v BCP oslabili njegov politi?ni polo?aj. Pod pritiskom visokih ?lanov BCP je ?ivkov odstopil 10. novembra 1989, ker ni hotel priznati te?av in se soo?iti z javnimi protesti. V mesecu dni po ?ivkovem odstopu se je komunisti?na oblast v Bolgariji kon?ala in v enem letu je Ljudska republika Bolgarija uradno prenehala obstajati.

Zgodnje ?ivljenje in zgodnja kariera [ uredi | uredi kodo ]

Todor ?ivkov se je rodil 7. septembra 1911 v revni kme?ki dru?ini v Pravetsu . Kot mladeni? se je preselil v Sofijo , da bi poiskal delo ter bil sprejet na srednjo grafi?no in tipografsko ?olo. [5] Za marksizem se je za?el zanimati, ko se je pridru?il Bolgarski komunisti?ni mladinski ligi. Leta 1930 se je pridru?il komsomolu, mladinski organizaciji Bolgarske komunisti?ne partije (BCP). Ko se je Bolgarija med drugo svetovno vojno zdru?ila z silami osi, je bil ?ivkov v odporu in je sodeloval pri napadih na nem?ke ?ete v revoluciji 9. septembra 1944. Monarhijo je leta 1946 zamenjal socialisti?ni re?im, tj. Ljudska republika Bolgarija in PCB Georgija Dimitrova je postala edina prevladujo?a sila. [6]

?teje se, da je imel pomembno vlogo pri odpravljanju politi?ne opozicije iz policijskega ?taba Sofije, imenovane "Ljudska milica" pod njegovim poveljstvom. [7] ?est mesecev pozneje, leta 1945, se je pridru?il Centralnemu komiteju PCB. Takrat je podpiral prosovjetsko vlado v dr?avi in ??bil prepri?an zagovornik stalinizma , kar mu je omogo?ilo, da je bil v Bolgarski komunisti?ni partiji povi?an. Pravzaprav je sodeloval pri zasli?anju Traicha Kostova, zgodovinskega ?lanu partije in pripadniku nacionalisti?nega krila, na njegovem sojenju za izdajo leta 1949. [8]

Leta 1951 se je ?ivkov pridru?il politbiroju, ki ga je vodil stalinist Vulko Chervenkov .

Voditelj Bolgarije [ uredi | uredi kodo ]

?ivkov leta 1971

Stalinova smrt leta 1953 je povzro?ila spremembe v bolgarskem komunizmu. Naslednje leto je ?ivkov prevzel mesto vodje generalnega sekretarja PCB, medtem ko je bil Chervenkov odstavljen, vendar je ostal predsednik vlade. Takrat so to razlagali kot potezo Chervenkova, da ostane na oblasti, saj je bil ?ivkov v partiji malo znana osebnost. Sedem tednov po tem, ko je Nikita Hru??ov leta 1956 opravil svoj "tajni govor", v katerem je obsodil Stalinove zlo?ine, je bolgarski centralni komite odobril novo hru??ovsko vladno linijo. Tako je odstavil svojega predhodnika in imenoval novega premierja Antona Jugova, ?lana vladne zveze, Bolgarske varnostne slu?be (Darzhavna Sigurnost). [9]

?ivkov je bil vedno zvest moskovskim postulatom, najprej s Hru??ovim in pozneje z Leonidom Bre?njevom , za kar je bil 31. maja 1977 odlikovan kot heroj Sovjetske zveze .

Todor ?ivkov na sprejemu s kruhom in soljo ob odprtju nove tovarne Plastchim v Botevgradu, leta 1980

Potem, ko je ?ivkov prevzel nadzor nad vsemi bolgarskimi organi oblasti, je 19. novembra 1962 zdru?il mesto generalnega sekretarja z vodjo vlade ter s tem postal voditelj Bolgarije . Pred tem pa je pod obto?bami izdaje izgnal Antona Yugova . Na ta na?in je monopoliziral politi?ni in vladni nadzor. Ta serija ukrepov je motivirala visoke voja?ke ?astnike in partizanske voditelje, kot je general Ivan Todorov-Gorunia, ki so nasprotovali revizionisti?ni politiki, da organizirajo dr?avni udar za vzpostavitev socialisti?nega re?ima, ki je bil bli?je maoisti?nim tezam. [10] Kmalu zatem, 12. aprila 1965, je potekal proces, na katerem je bila ve?ina obsojenih. ?e bi se to zgodilo, bi bil to prvi dr?avni udar v zgodovini v komunisti?ni dr?avi.

S sprejetjem nove ustave leta 1971 se je njegova oblast utrdila s predsedstvom dr?avnega sveta, novoustanovljeni polo?aj nad vodjo vlade pa je bil prepu??en Stanku Todorovu. ?eprav je vedno ostal zvest moskovskim postulatom, je ?ivkov na gospodarskem podro?ju razvil liberalnej?a stali??a in dovolil pla?ne tr?ne reforme. Dr?ava se je v ?estdesetih letih 20. stoletja lotila preoblikovanja iz agrarnega v industrijsko, kar je posledi?no motiviralo. Obse?ni urbanizacijski na?rt, v osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa so bili odobreni novi ukrepi za izbolj?anje gospodarstva, z me?ano sre?o. [11]

Tako kot drugi voditelji socialisti?nih dr?av, je ?ivkov svoj rojstni kraj Pravets spremenil v vzor?no mesto. [12] Poleg tega, da ga je povezal s prestolnico prek ?tiripasovne avtoceste, je hi?o, v kateri se je rodil, spremenil v muzej. Ustanovil je tovarno bolgarskih ra?unalnikov Pravetz, ki je postala prvi osebni ra?unalnik v dr?avi.

Kr?itve ?lovekovih pravic [ uredi | uredi kodo ]

V ?asu ?ivkovega vladanja so bila nesoglasja ostro kaznovana. Bolgarska tajna slu?ba CSS je slu?ila kot strahotno orodje nadzora. Leta 1978 je agent CSS-ja v Londonu umoril bolgarskega disidenta Georgija Markova , katerega je zabodel v hrbet s konico de?nika, na katerem je bil vsajen zelo majhno kroglico ricina . Nekdanji generala KGB-ja Olega Kalugina je ugotovil, da je Markovo usmritev zahteval ?ivkov, pravi morilec pa je bil Francesco Gullino, ki delal za CSS. Blaga Dimitrova je bila ostro obsojena in aretirana zaradi kriti?ne upodobitve partijskih funkcionarjev v njenem romanu Litse iz leta 1982. [13] Na stotine drugih nasprotnikov je pa bilo pod ?ivkovo diktaturo zaprtih v razna koncentracijska tabori??a za prisilno delo.

Odstop [ uredi | uredi kodo ]

?ivkov (drugi levo) maja 1987 skupaj z preostalimi voditelji dr?av vzhodnega boka in sovjetskim voditeljem Gorba?ovom .

V zadnjih letih njegovega vladanja je ?ivkov za?el kampanjo za prisilno asimilacijo tur?ke manj?ine. Demonstracije te skupnosti proti tem ukrepom so bile ostro zatirane, povzro?ile so celo smrtne ?rtve, po ocenah pa je dr?avo na silo zapustilo okrog 300.000 Turkov . Druga te?ava je bila kritika pomanjkanja kontinuitete njenih gospodarskih in politi?nih reform, ki je prihajala tako iz zahodnih dr?av kot od njene tradicionalne zaveznice, ZSSR. ?ivkov je pozval k perestrojki, da bi jih posku?ala zatreti. Vendar ni u?ival simpatij sovjetskega predsednika Mihaila Gorba?ova in to dejstvo je skupaj s slabitvijo socialisti?nih re?imov v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja pomenilo za?etek konca njegovega politi?nega delovanja. [14]

?ivkov je dvakrat zagotovil svojo brezhibno ponovno izvolitev za vodjo predsedstva in ni okleval, da bi prenehal kot ?lan odbora na katerem koli polo?aju, ki se je predstavljal kot politi?na in celo generacijska alternativa. Vodja zunanjega ministrstva Petar Mladenov je organiziral sre?anje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in povabil ?lane okoljske organizacije Ecoglasnost, ki jih re?im ?teje za disidente. Zaradi velike politi?ne represije proti njenim ?lanom v dneh, ki so sledili, sta premiera Georgija Atanasova in Mladenova prepri?ala obrambnega ministra in predsednika bli?njega ?loveka Dobrija D?urova prosila, da odide. [15] [16]

9. novembra 1989, dan pred sejo Politbiroja, je Dzhurov zasebno prosil ?ivkova, naj odstopi s predsedni?kega mesta, in ga ?e obvestil, da bo ve?ina izvr?nega odbora glasovala za njegov odstop. In kljub temu, da je ?ivkov to posku?al prepre?iti, ni imel ?asa zbrati podpore in 10. novembra 1989, en dan po padcu berlinskega zidu , je ?ivkov, po 35 letih vodenja dr?ave, odstopil s polo?aja voditelja dr?ave. Prav tako se mu je PCB zahvalil za "zasebne storitve" 35 let, ki je bil na ?elu formacije. Zamenjal ga je Petar Mladenov, ki je 11. decembra napovedal, da bodo svobodne volitve razpisane pred junijem naslednjega leta. [17]

?eprav njegov odstop ni pomenil konca komunizma v Bolgariji, je bil to prelomnica za prehod v demokrati?no dr?avo, v skladu s preostalo vzhodno Evropo po padcu berlinskega zidu. [18] Dva dni po padcu berlinskega zidu in volilne napovedi, sta bila ?ivkov in njegov sin izklju?ena iz bolgarske komunisti?ne partije in vsa pretekla priznanja so jima bila odvzeta.

Kazensko sojenje [ uredi | uredi kodo ]

Po njegovem padcu z oblasti je nova vladavina ?ivkova januarja 1990 pripeljala na pet lo?enih sodi?? ? sojenje od ?t. 1 do ?t. 5 v Republiki Bolgariji, vsako s svojo obto?nico. Obto?nica ?t. 1 se je nana?ala na 'proces o?ivitve', obto?nica 2 ga je obto?ila prekora?itve pooblastil pri "financiranju mednarodnega komunisti?nega gibanja", obto?nica 3 je njega in 21 drugih obto?ila dajanja visoko tveganih posojil dr?avam v razvoju, obto?nica 4 ga je obto?ila oddajanja stanovanj in avtomobilov v skupni vrednosti okoli 24 milijonov dolarjev (v dolarjih iz leta 1990) pripadnikom varnostnih sil in obto?nica 5 ga je obto?ila vpletenosti v dejavnosti v koncentracijskih tabori??ih in kr?itvah ?lovekovih pravic. Prvi ?tirje so bili takoj privedeni pred sodi??e, medtem ko je bila obto?nica 5 pred sodi??em vlo?ena pozneje.

?ivkov je izjavil, da je nedol?en po vseh to?kah vseh obto?b, a je bil takrat spoznan za krivega po eni od ?tirih obto?b, obto?nici 4, nato pa je bil obsojen na sedem let zaporne kazni. Zavrnil je sodbo sodi??a in se nanjo prito?il. Prito?beno sodi??e je v prvotni sodbi ugotovilo "nenavadnosti" in se odlo?ilo, da jo potrdi, vendar mu je kazen zni?alo za samo 1 leto in 6 mesecev. Kmalu se je njegovo zdravstveno stanje poslab?alo, zaradi ?esar je bila njegova kazen spremenjena v hi?ni pripor . [19]

Predsednik sodi??a je izjavil, da se lahko, ?e je ?ivkov ?e vedno nezadovoljen s svojo sodbo, prito?i le na takratnega predsednika ?eljuja ?eleva za pomilostitev. ?ivkov je odlo?no zavrnil pro?njo za pomilostitev in izjavil, da tudi ?e jo bo prejel, je ne bo sprejel, saj je menil, da se pomilostitev daje le tistim, ki so krivci, in se ni po?util za krivega.

8. junija 1993 je bil na podlagi obto?nice 5 spoznan za nedol?nega.

Leta 1994 je stopila v veljavo njegova kazen v sojenju 4, vendar je bila zaradi njegovega slabega zdravja nadome??ena s hi?nim priporom.

?ivkov je ?e naprej zatrjeval svojo nedol?nost in 15. septembra 1995 se je vrhovno sodi??e Bolgarije strinjalo z zasli?anjem njegovega to?benega razloga in ponovno preu?ilo njegovo sodbo. ?ivkov je zagrozil, da bo ?el na Evropsko sodi??e za ?lovekove pravice , ?e ne bo spoznan za nedol?nega, in obto?il bolgarska sodi??a, da sprejemajo politi?na naro?ila. [20] [21] [22] [23]

Generalni to?ilec Evtim Stoimenov je izjavil, da je bilo to?ilstvo "pod mo?nim pritiskom", da bi ugotovilo, da je ?ivkov ne?esa kriv, in da dokument iz leta 1971 dokazuje njegovo nedol?nost v zvezi z obto?nico 4. Kasneje je odstopil s polo?aja in ga je zamenjal sodnik Martin Gunev. [24]

Bolgarsko vrhovno sodi??e je 9. februarja 1996 priznalo ?ivkova za nekdanjega vodjo dr?ave in odlo?ilo, da to?ilstvo ni predlo?ilo dokazov za ?ivkovo krivdo, razveljavilo sodbo po obto?nici 4 in ga razglasilo za nedol?nega po vseh obto?bah. Vendar pa je bil ?ivkov vseeno odgovoren za kr?itve ?lovekovih pravic.

Poznej?e ?ivljenje in smrt [ uredi | uredi kodo ]

Grob ?ivkovega na mednarodnem pokopali??u v Sofiji

?ivkov je bil zaradi dobrega vedenja pred?asno izpu??en iz hi?nega pripora, pozneje pa je bil izpu??en iz pripora drugih sojenj, saj je v zadnjih letih svojega ?ivljenja pogosto dajal intervjuje tujim novinarjem in pisal svoje spomine. [25]

Njegova vloga je bila v prvih demokrati?nih letih Bolgarije potisnjena v ostracizem, a poslab?anje gospodarstva je pripomoglo k temu, da so se ga spomnili nekateri nostalgiki po komunisti?ni dobi in celo po njegovi nekdanji politi?ni formaciji. Dejansko je ?ivkova leta 1998 Bolgarska socialisti?na stranka (demokrati?na naslednica PCB) ponovno sprejela v svoje vrste kot priznanje. [26]

Todor ?ivkov je umrl 5. avgusta 1998 v Sofiji , zaradi plju?nice , v starosti 86 let. Po njegovi smrti so bili opu??eni vsi poskusi to?ilstva, da bi zavrnjene zadeve ponovno uvedli. Pokopali so ga na mednarodnem pokopali??u v Sofiji. [27]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #118637134 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC ? 2010.
  4. ↑ http://www.greatdreams.com/blog-2014/dee-blog656.html
  5. ↑ ≫Маруца Гергова Живкова≪ . GENi.com.
  6. ↑ Zhivkov, Todor (2006) [1997]. Memoirs . Trud i Pravo. ISBN   978-954-608-133-9 .
  7. ↑ Bar-Zohar, Michael, Beyond Hitler's Grasp: The Heroic Rescue of Bulgaria's Jews . Adams Media Corp. 1998, p.199
  8. ↑ Ognyanov, Lyubomir (2008). Политическата система в България 1949 ? 1956 . Standart. ISBN   978-954-8976-45-9 .
  9. ↑ Domestic Policy and Its Results , Library of Congress
  10. ↑ The First Five-Year Plans , Library of Congress
  11. ↑ The First Five-Year Plans , Library of Congress
  12. ↑ Industrial decentralization , Library of Congress
  13. ↑ Zhivkov and the Intelligentsia , Library of Congress
  14. ↑ These Events Need to be Discussed in the History Textbooks (Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview) . Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.
  15. ↑ These Events Need to be Discussed in the History Textbooks (Bulgarian). Dr. Mihail Ivanov (Interview) . Mediapool. 22 March 2009. Retrieved 26 May 2012.
  16. ↑ See:'2. Обявяваме прогонването на над 360 000 български граждани от турски произход през 1989 г. за форма на етническо прочистване, извършено от тоталитарния режим.' In: ДЕКЛАРАЦИЯ осъждаща опита за насилствена асимилация на българските мюсюлмани [Declaration Condemning the Attempted Forced Assimilation of Bulgarian Muslims]. 11 January 2012. Sofia: Bulgarian Parliament. www.parliament.bg/bg/declaration/ID/13813
  17. ↑ Sebetsyen, Victor (2009). Revolution 1989: The Fall of the Soviet Empire . New York City: Pantheon Books . ISBN   978-0-375-42532-5 .
  18. ↑ Haberman, Clyde (14. december 1989). ≫Communists in Bulgaria Expel Zhivkov≪ . The New York Times .
  19. ↑ Bookmunch Classic Interview: Julian Barnes on Alphonse Daudet’s In the Land of Pain
  20. ↑ Hristov, Hristo (2009). Todor Zhivkov. Biography . Sofia: Siela. ISBN   9789542805861 .
  21. ↑ Marica.bg (18. januar 2020). ≫Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ≪ . marica.bg (v bolgar??ini) . Pridobljeno 10. maja 2020 .
  22. ↑ ≫На 18 януари се навършват 30 години от арестуването на Тодор Живков - Общество≪ . BSTV.bg (v bolgar??ini) . Pridobljeno 10. maja 2020 .
  23. ↑ Yankov-Velyovski, Yanko (2007). ≫6≪. Легитимните основи на политическата власт в България . Янус. ISBN   978-9548550147 .
  24. ↑ Marica.bg (18. januar 2020). ≫Арестуват Тодор Живков на този ден преди 30 години СНИМКИ≪ . marica.bg (v bolgar??ini) . Pridobljeno 10. maja 2020 .
  25. ↑ Binder, David (7. avgust 1998). ≫Todor Zhivkov Dies at 86; Ruled Bulgaria for 35 Years≪ . The New York Times .
  26. ↑ Kerev, Stoycho; Kevorkyan, Kevork (1997). ≫Interview with Todor Zhivkov≪. Vsyaka Nedelya . Bulgarian National Television .
  27. ↑ Yankov-Velyovski, Yanko (2007). ≫6≪. Легитимните основи на политическата власт в България . Янус. ISBN   978-9548550147 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Todor ?ivkov .
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Todor_?ivkov&oldid=6116163 ≪