| Thomas Jefferson
|
|---|
 |
|
|
Na polo?aju
4. marec 1801 ? 4. marec 1809
|
| Podpredsednik
| Aaron Burr
(1801?1805),
George Clinton
(1805?1809)
|
|---|
| Predhodnik
| John Adams
|
|---|
| Naslednik
| James Madison
|
|---|
|
Na polo?aju
4. marec 1797 ? 4. marec 1801
|
| Predsednik
| John Adams
|
|---|
| Predhodnik
| John Adams
|
|---|
| Naslednik
| Aaron Burr
|
|---|
|
Na polo?aju
26. september 1789 ? 31. december 1793
|
| Predsednik
| George Washington
|
|---|
| Predhodnik
| nih?e
|
|---|
| Naslednik
| Edmund Randolph
|
|---|
|
|
|
| Rojstvo
| 2. (13.) april
1743
[1]
[2]
Shadwell
[d]
,
Provinca Virginija
[d]
,
Kraljevina Velika Britanija
[3]
|
|---|
| Smrt
| 4. julij
1826
(
{{padleft:1826|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}
)
[1]
[2]
[…]
(83 let)
Monticello
[d]
[3]
|
|---|
| Politi?na stranka
| Jeffersonian Republican
|
|---|
| Zakonci
| Martha Wayles Skelton Jefferson
|
|---|
| Poklic
| u?itelj
,
kriptograf
,
arhitekt
,
pravnik
,
pisatelj
,
diplomat
,
politik
,
filozof
,
izumitelj
,
kmet
,
dr?avnik
,
arheolog
,
pravoznanec
|
|---|
Verska opredelitev
| deist
|
|---|
| Podpis
|  |
|---|
Thomas Jefferson
,
ameri?ki
politik
,
politi?ni
filozof
,
agronom
,
vrtnar
,
arhitekt
,
etimolog
,
matematik
,
kriptograf
,
in?pektor
,
paleontolog
,
pisatelj
,
odvetnik
,
izumitelj
in
violinist
, *
13. april
1743
, †
4. julij
1826
.
Jefferson je bil tretji
ameri?ki predsednik
(1801?1809), glavni avtor
Deklaracije neodvisnosti
in eden najvplivnej?ih ustanoviteljev
Zdru?enih dr?av Amerike
. Med pomembnej?e dogodke med njegovim predsedovanjem sodi
nakup Louisiane
, prepoved uvoza leta 1807 in
odprava Lewisa in Clarka
(1804?1806).
Politi?ni filozof, ki je podpiral
klasi?ni liberalizem
,
republikanizem
in
lo?itev cerkve od dr?ave
, je avtor
Virginijskega statuta o verski svobodi
(1779, 1786), ki je bil osnova ustanovnega ?lena prvega amandmaja
Ustave ZDA
. Po njem se imenuje
Jeffersonova demokracija
. Bil je ustanovitelj in predsednik
Demokrati?ne republikanske stranke ZDA
, ki je bila na ?elu ameri?ke politike ve? kot ?etrt stoletja in je predhodnica dana?nje
Demokrati?ne stranke ZDA
. Bil je tudi drugi
guverner
Virginije
(1779?1781), prvi dr?avni sekretar ZDA (1789?1793) ter drugi
podpredsednik ZDA
(1797?1801).
Poleg politi?nne kariere je bil tudi
agronom
,
vrtnar
,
arhitekt
,
etimolog
,
matematik
, kriptografist,
in?pektor
,
paleontolog
,
pisatelj
,
odvetnik
,
izumitelj
,
violinist
in ustanovitelj
Univerze Virginije
. Mnogi priznavajo Jeffersona kot enega izmed najbolj?ih predsednikov vseh ?asov. Predsednik
John F. Kennedy
je pozdravil dobitnike 49.
Nobelovih nagrad
v
Beli hi?i
leta 1962, reko?:
- ≫Zdi se mi, da je to najbolj izjemna zbirka talentov in znanja, kar se jih je kdajkoli zbralo v Beli hi?i, z eno izjemo - ko je Thomas Jefferson ve?erjal sam.≪ (≫I think this is the most extraordinary collection of talent, of human knowledge, that has ever been gathered at the White House, with the possible exception of when Thomas Jefferson dined alone.≪)
Rodil se je 13. 4. 1743 v
Shadwellu
, v britanski koloniji
Virginija
. Bil je tretji izmed desetih otrok ter angle?kega porekla. Njegov o?e je bil posestnik planta?e, del katere je Jefferson podedoval po njegovi smrti. ?olo je obiskoval v doma?em kraju, kjer se je u?il naravoslovja in kar ?tiri jezike (franco??ino, latin??ino in gr??ino). Pri 16. letih se je vpisal na
College of Wiliam & Marry
, kjer se je prvi? seznanil z u?enjaki, kot sta
Francis Bacon
in
John Locke
. Po zaklju?ku ?tudija je opravil pravosodni izpit in za?el delati v odvetni?ki pisarni. Pri svojem delu se je ve?krat sre?al s
su?nji
, ki so na sodi??ih iskali
pravico do svobode
. Jefferson se je pri obrambi mnogokrat oprl na
razsvetljenska
na?ela
naravnega prava
, katera je zagovarjal vse svoje ?ivljenje.
Kljub zagovarjanju pravice do osebne svobode pa je bil Thomas Jefferson tudi lastnik su?njev. Ti so mu pomagali pri gradnji njegovega domovanja
Monticello
, ki so ga zgradili leta 1770. Dve leti kasneje se je poro?il z
Martho Wayles Skelton
. Rodilo se jima je kar deset otrok, a sta le dva pre?ivela otro?tvo. Leta 1782, deset let po poroki, je Martha umrla zaradi sladkorne bolezni.
Thomas Jefferson je umrl 4. 7. 1826, na 50. obletnico sprejema
Deklaracije neodvisnosti
. Pokopan je na dru?inskem pokopali??u na posestvu Monticello. V Washingtonu danes stoji tudi njegov memorial.
Jefferson je ljubil knjige, celo do te mere, da je bil zaradi njih v velikih dolgovih. Kljub temu je venomer ?iril svojo zbirko. Neko? je v pismu
Johnu Adamsu
zapisal: ≫Ne morem ?iveti brez knjig.≪ Prvo zbirko 200. knjig je podedoval od o?eta, a je ta pogorela v po?aru. Za?el je zbirati nove knjige in do leta 1814 je imel v osebni knji?nici ve? kot 6.500 knjig. Istega leta so Britanci po?gali
Kongresno knji?nico v Washingtonu
in Jefferson je le-tej prodal 6000 izvodov svoje zbirke. Svojih dolgov pa kljub veliki kupnini ?al ni uspel popla?ati.
Leta 1775 se je Jefferson aktivno vklju?il v politi?no ?ivljenje. Spoprijateljil se je z
Johnom Adamsom
, ki ga je predlagal za pisca osnutka akta, ki bi ameri?ke kolonije osvobodil izpod britanske nadoblasti. Ta akt je postal
Deklaracija neodvisnosti
, ki so jo sprejeli 4. julija 1776. Jefferson je takrat v preambuli zapisal znane besede: ≫Vsi ljudje so enaki≪ in se s tem ponovno zavzel za
?lovekove pravice
. Po odcepitvi ZDA je bil Jefferson ?lan Kongresa in zunanji minister. Bil je tudi drugi podpredsednik ZDA, poleg 2.predsednika
Johna Adamsa
.
Leta 1800 je kandidiral za predsednika proti
Johnu Adamsu
in zmagal. Funkcijo je opravljal do leta 1809.
Thomas Jefferson je bil tudi velik mislec. Svojo filozofijo je ?rpal od
Johna Locka
,
Isaaca Newtona
in
Francisa Bacona
, pa tudi od
Voltaireja
in
Montesquieuja
. Njegove razsvetljenske ideje so krojile ameri?ko dr?avnost, saj jih je prelil tudi Deklaracijo o neodvisnosti. Zagovarjal je demokracijo kot izraz ljudstva, ki temelji na neodtuljivih pravicah vsakega dr?avljana, kot sta
svoboda govora
in
pravica do sodnega varstva
. Poudarjal je tudi
decentralizirano oblast
ter strogo lo?itev religije od dr?ave. Tudi ?rncem, ki jih je imel za su?nje, je priznaval enake pravice kot vsem ostalim. Kljub temu, da je bil su?njelastnik, se je zavzemal za emancipacijo Afro-Ameri?anov in postopno integracijo v dru?bo. Menil je namre?, da bi jih bilo nespametno spustiti v dru?bo nepripravljene. Zato je mnogim omogo?il izobrazbo. Nekaj svojih su?njev je tekom svojega ?ivljenja tudi osvobodil.
?eprav Thomas Jefferson primarno ni bil filozof, lahko iz njegovih knjig in pisem razberemo mnogo prodornih filozofskih idej. Te ne segajo le na podro?je politike in dr?avljanstva, temve? se dotikajo tudi izobrazbe, ?olstva in morale.
V svojem splo?nem pogledu na svet je bil Jefferson
empirist
. Verjel je v mo? ?utnega zaznavanja. V pismu Johnu Adamsu je neko? zapisal: ≫?utim, torej obstajam≪. Misel spominja na slavni
Descartesov rek
(Mislim, torej sem.). Vendar pa Jefferson nadaljuje v drugo smer. ?uti svoj obstoj, vendar ?uti tudi druga telesa. Torej obstajajo tudi druga telesa. Kar ?uti, poimenuje snov. Kjer ni snovi, je ni?nost. Iz te misli nadalje izpelje, da je tudi na? um snovne oblike. Pravi, da ?e bi bil nesnoven, bi bil ni?en (≫To talk of immaterial existences is to talk of nothings.≪). Kritiziral je tudi delo
Carla Linnaeusa
; trdil je, da narava ustvarja posamezne biti. Niti dva primerka ?ivali ali rastline ali kristala nista enaka. Ljudje kategoriziramo iz nuje, saj ta neskon?nost presega na?e kapacitete spomina. Jeffersonove besede glede stvarjenja bi lahko povzeli takole: ko pogleda v vesolje, je za ?love?ki um nemogo?e, da ne bi opazil in za?util skladnosti, ki jo ?ene neka neznana sila. Nemogo?e si je predstavljati, da za vsem tem ne stoji Stvarnik, ohranjevalec in regulator vseh stvari, ki jim je dovoljeno obstajati. Ta stvarnik slu?i tudi kot regenerator, saj ?e obstoje?e stvari spreminja v druge in nove.
Thomas Jefferson je veliko pisal o
religiji
. Izhaja iz pravice vsakega ?loveka, da je lahko
sre?en
. Iz tega izpelje pravico vsakega, da svobodno veruje in ?asti, kar sam ?eli. Ta ideja je bila nato vtkana v Deklaracijo o neodvisnosti in pozneje ameri?ko ustavo. Danes je ta pravica zapisana tudi v slovenski Ustavi, poznamo jo kot pravico do svobode vesti. Slehernik ima pravico, da javno izpoveduje vero in se svobodno opredeljuje, ni se dol?an opredeliti glede svojega prepri?anja. Jefferson je to idejo razvijal ve? kot dvesto let nazaj. Iz osnovne ideje je izpeljal, da vera zadeva posameznika in njegovo bo?anstvo; posledi?no nih?e ne dolguje svoje vere drugemu (Cerkvi ali kak?ni podobni instituciji). ?e najmanj pa lahko v vero posega dr?ava. Zato se mora vzpostaviti ≫zid≪, ki bo strogo lo?il vero od dr?ave. Slednja ne sme izdajati zakonov, ki bi to pravico omejevali ali uvajali
dr?avno religijo
. Jefferson je bil kristjan, vendar se je miselno bolj na?el v razsvetljenskem
deizmu
. Trdil je, da se osredoto?a na moralne nauke svoje religije. Verjel je, da so ti moralni nauki skupni vsem religijam. Ti nas namre? u?ijo, kako ?iveti ?ivljenje. Religije se po njegovih besedah razlikujejo po
dogmah
, obredih itd. Tem se ni preve? posve?al, zanj je imela te?o morala. Na
Jezusa
ni gledal kot odre?enika ?love?tva, temve? kot velikega moralnega reformatorja.
?eprav je bil Jefferson razsvetljenec, za katerega je bil razum gonilo ?love?tva, pa je za moralo trdil, da je ne ?ene razum, temve? moralni ?ut. Ta ?ut je del vsakega posameznika, podobno kot tista za vid in sluh. Dan je od Boga, vsakemu v ve?ji ali manj?i meri. Z vajo in trudom se lahko izbolj?a, z zanemarjanjem se poslab?a. Verjel je, da deluje brez posredovanja razuma, spontano. V pismu svoji h?eri je zapisal, da naj vsaki?, ko ?eli storiti nekaj slabega, najprej pretehta. Nekaj v njej ji bo povedalo, da je to narobe. To je njen moralni ?ut in mora ga ubogati. Rekel je tudi, da mora vsak ravnati v vseh okoli??inah tako, kot da bi ga gledal ves svet. Vlogi razuma je pripisoval ve? mo?nosti. Razum lahko slu?i kot orodje za okrepitev morale, za oblikovanje splo?nih vedenjskih pravil (pravo) in za u?enje morale skozi spoznavanje zgodovine. Verjel je tudi v moralni razvoj ?love?tva, saj naj bi skozi ?as moralno rasli. V zgodovini pa je bilo nekaj odstopanj, hitrih vzponov in padcev. Rasto?e zavedanje naravnih pravic v njegovem ?asu (stare monarhije so propadale, v vzponu so bile nove dr?ave) je bilo po njegovem mnenju znak, da ?love?tvo zopet raste.
Na politi?nem podro?ju je bil Thomas Jefferson
republikanec
. Svoje nazore je orisal v svojem govoru ob
inavguraciji
za
predsednika ZDA
. Med njimi so pravica do svobode vesti, telesne nedotakljivosti, svobode govora, volitev, odlo?anja ve?ine. Zavzemal se je za vladavino prava in pravi?no sojenje. Vse te ideje so danes v tak?ni ali druga?ni obliki zapisane v ustavah demokrati?nih dr?av. Jefferson je podal ?e nekaj nazorov za samo dr?avo. Ta mora spodbujati kmetijstvo in trgovino. Obdav?enje mora biti blago, vse dolgove pa mora dr?ava ?im prej popla?ati. Vojska mora biti dobro disciplinirana, hkrati pa je podrejena civilni oblasti. Slednja pa si mora prizadevati za mir in sodelovanje z drugimi dr?avami. S temi nazori je Jefferson definiral republikanstvo. Nesporno je zagovarjal, da so vsi ljudje ustvarjeni enako in morajo zato imeti enake mo?nosti. Hkrati pa se je zavedal, da ima vsak ?lovek svoj pogled na svet in svoje cilje. Zato je treba vsakemu omogo?iti, da v ?ivljenju po?ne, kar ?eli. Republikanska vladavina naj bi torej vzpostavljala minimalne politi?ne okvire in strukture, s katerimi se lahko ljudem omogo?i svobodo in vse prej na?tete pravice, ki pridejo z njo.
Aristokracija in izobrazba
[
uredi
|
uredi kodo
]
Thomas Jefferson je razmi?ljal tudi o
aristokraciji
. Lo?il jo je na naravno in umetno. Umetni aristokrati so tisti, ki so rojeni v premo?ne dru?ine, v dru?ine na oblasti itd. Tem je omogo?ena vsa izobrazba in mo?, da zavladajo. Ve?ina vladajo?ih v njegovem ?asu je po njegovem mnenju iz te skupine. Nasprotje umetnim so naravni aristokrati (The Natural Aristoi). Te ne determinira bogastvo in modra kri, temve? vrline in talent. Ti imajo namre? zasluge za napredek ?love?tva, s svojim talentom (ve??ina, ambicije) in vrlinami (dobra morala). Jefferson zatrjuje, da bi morali oni vladati v dr?avi. Naloga slednje je zagotoviti sistem, da bodo ti lahko prodrli do vlade. Tu je Jefferson seveda mislil javno in splo?no ?olstvo ter svobodna ob?ila. ?e bo ljudstvo izobra?eno, bo lahko na svobodnih volitvah izbiralo med naravnimi in umetnimi, ter se odlo?ilo za naravne aristokrate. Tako bosta zagotovljeni dobra vladavina in napredek. Slehernik mora imeti mo?nost, da se izobrazi glede na svoj polo?aj v dru?bi in njegove cilje. Jefferson je podpiral idejo o ?olstvu, ki je financirano iz davkov. Najbistrej?im mora biti omogo?ena visoka izobrazba, ki naj bo pla?ana iz javnih sredstev. Izobra?evanje pa ne sme biti usmerjeno v ozka podro?ja. ?irina znanja odpre ?loveku pot do globljih spoznanj in ustvarja dobrega dr?avljana.
V pismu
Jamesu Madisonu
se Thomas Jefferson spra?uje o ustavi, ?e?, ali ima ena generacija ljudi pravico omejiti drugo? Menil je, da morajo biti ustave ?vrste, a spremenljive, ?e je tak?na volja ljudstva. Le tako se zagotovi napredek. Vsaka generacija ima pravico svoj svet oblikovati po svoje, vendar pa nosi tudi odgovornost, da svet za seboj pusti vsaj v enakem stanju kot ga je dobila. Zemlja je namre? ≫dana ?ive?im v rabo≪. Njegove ideje so bile zelo oprijemljive, saj je trdil, da vsaka ustava ali zakon po naravi prete?e po 19 letih. Takrat more biti nujno revidirana, popraviti se morajo napake in sprejme se nov akt. Po njegovih besedah, dalj?i ?as izvajanja ustave pomeni prisilo in ne pravi?nosti.
Jefferson se je zavedal, da lahko tudi dobra vladavina zaide iz poti. Enkratne spodrsljaje bi morali po njegovem mnenju tolerirati. Ve?kratne poskuse
avtokracije
in
tiranije
pa ima ljudstvo pravico, da vladavino spremeni ali pa vzpostavi novo. Vseeno pa je treba te odlo?itve skrbno pretehtati. Vlade ne gre ru?iti zaradi trenutnih vzgibov, to lahko vodi ?e v vzpostavitev slab?e vlade. Jefferson je tako zavra?al revolucije.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Umetnostne galerije in muzeji
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Biografski slovarji
| |
|---|
| Znanstvene podatkovne baze
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|