Tenis

Bla? Rola pri sprejemu ?oge

Tenis je ?port z loparjem za dva nasprotna igralca (≫posameznika≪) ali za dve nasprotni skupini s po dvema igralcema (≫dvojice≪). Igra se na igri??u, razdeljenim v dve polovici, z nizko postavljeno mre?o na sredini igri??a. Igralci za igranje uporabljajo lopar , s katerim odbijajo s klobu?evino prekrito, votlo gumijasto ?ogico prek mre?e na sredini igri??a na nasprotno stran igri??a. ?e se ?oga na igral?evi strani igri??a odbije dvakrat, dobi to?ke nasprotnik. Prav tako nasprotnik dobi to?ke, ?e igralec ?oge ne udari z loparjem, jo z udarcem po?lje izven nasprotnikove polovice (izven igri??a, v mre?o ali na svojo polovico), ali jo udari z loparjem, ko je v zraku ?e na nasprotnikovi polovici. ?portniku oziroma ?portnici , ki se ukvarja s tenis om, re?emo tenisa? ali teni?ki igralec oziroma tenisa?ica ali teni?ka igralka .

Zgodovina in razvoj ?porta [ uredi | uredi kodo ]

Tenis izhaja iz poznega 19. stoletja , ko so ga za?eli igrati v Angliji . Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privr?encev in gledalcev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslu?ku. Med ?tevilnimi mednarodnimi teni?kimi turnirji so ?e posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije , Odprto prvenstvo Francije , Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA . Zmaga na vseh teh ?tirih turnirjih v eni sezoni se imenuje Pravi Grand Slam in velja za krono kariere teni?kega igralca. Tenis je tudi olimpijski ?port.

Razvoj tenisa v Sloveniji [ uredi | uredi kodo ]

Po letu 1876 se je tenis raz?iril po vsej stari celini . V Avstro-Ogrski , v kateri so bile takrat tudi slovenske de?ele, se je igra ?irila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu - na ?e?kem . Okoli leta 1890 je bilo na ?e?kem ?e ?ez 500 teni?kih igri??. V Pragi , Brnu , Dunaju in Gradcu so se slovenski ?tudentje seznanili s tenisom in po tej poti so idejo tega ?porta ponesli v domovino. V teh krajih so se slovenski ?tudentje seznanili s tenisom in po tej poti zanesli idejo tega ?porta industrijske dobe, aristokratskih korenin, tudi v domovino. Vendar po zdaj znanih pri?evanjih lahko sklepamo, da so tenis na ozemlje dana?nje Slovenije prvi zanesli stanovski kolegi izumitelja modernega tenisa, angle?kega majorja Walterja Claptona Wingfielda , vi?ji avstrijski ?astniki. Okoli leta 1880 naj bi tenis ?e igrali v voja?nicah v Ljubljani in Mariboru . Pomembno vlogo pri ?iritvi tenisa v ?astni?kih krogih naj bi imele njihove ?ene, saj je bil zabava, v kateri so lahko aktivno sodelovale. ?al ni raziskav, kako se je tenis ?iril med Slovenci v Trstu , takrat najve?jem, najbolj razvitem in dinami?nem slovenskem mestu.

Ivan Tav?ar je bil prvi Slovenec, ki je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897 zgradil teni?ko igri??e . Tudi on sam je igral tenis in pri tem u?ival v njem kot v igri in ?portu. Kakor koli ?e, Tav?ar ni bil prvi Slovenec, ki bi zmagal na kak?nem turnirju.

Ob prelomu stoletja so bila teni?ka igri??a ?e tudi ob bolj?ih hotelih v ≫mondenih≪ sredi??ih, za katera so takrat veljali Bled , Portoro? in Roga?ka Slatina . Hoteli so ?e tudi organizirali teni?ke turnirje. Vse ka?e, da je bil tenis zabavna dru?abna igra, ki je dru?ila liberalno me??anstvo in tiste, ki bi se radi pri?tevali vanj, in da je bila simbolna poteza. Ob prelomu stoletja so tenis gojili celo na ur?ulinski dekli?ki gimnaziji v Ljubljani .

Prvi slovenski teni?ki klub je bil leta 1899 ustanovljen v Celju . ?al njegova zgodovina ?e ni raziskana, vendar pa je znano, da je bilo ?lanstvo kar ?tevil?no in da je bil tudi ?ibkej?i spol zastopan sorazmerno dobro. S prvo svetovno vojno je zamrla klubska dejavnost in znova so jo obudili v ?ivljenje ?ele leta 1927 .

Oprema [ uredi | uredi kodo ]

Osnovna oprema za tenis so teni?ki loparji, teni?ke ?oge in teni?ko igri??e.

Teni?ko igri??e [ uredi | uredi kodo ]

Tenis se lahko igra na prostem, v balonu ali v dvorani.

Glavni ?lanek: Teni?ko igri??e .

Osnove tehnike igre [ uredi | uredi kodo ]

?tetje to?k [ uredi | uredi kodo ]

Obstajata dve teoriji za nastanek sistema to?kovanja, ki v obeh primerih ne temelji na decimalnem sistemu , pa? pa na geometrijskem sistemu , ki ima za osnovo ?t. 60.

Znani igralci tenisa [ uredi | uredi kodo ]

Med nekaj najve?jih v zgodovini tenisa se uvr??ajo:

igralec / igralka		dr?ava	igralec / igralka		dr?ava
William Bill Tilden	1893-1953	ZDA	Suzane Lengeln	1899-1938	Francija
Jean Borotra	1898-1994	Francija	Henri Cochet	1901-1987	Francija
Rene Lacoste	1905-1996	Francija	Hellen Wills Moody	1905	ZDA
Don Budge	1919-2000	ZDA	Maureen Connolly	1934?1969	ZDA
Rod Laver	1938	ZDA	Margareth Smith Court	1942	Avstralija
Billie Jean King	1943	ZDA	Bjorn Borg	1956	?vedska
Martina Navratilova	1956	?e?koslova?ka	Steffi Graf	1969	Nem?ija
Boris Becker	1967	Nem?ija	John McEnroe	1959	ZDA
Roger Federer	1981	?vica	Rafael Nadal	1986	?panija
Goran Ivani?evi?	1971	Hrva?ka	Novak Djokovi?	1987	Srbija

Prav vsak izmed njih je dosegal izvrstne rezultate. Nekateri so zmagali na najve? turnirjih, spet drugi imajo za sabo najve?je ?tevilo zmag na turnirjih za Grand Slam , ali pa so najmanjkrat pora?eni, imajo najbolj?i izkupi?ek med razmerjem zmag in porazov, so bili najve? ?asa na mestu ?t. ena, so bili najbolj medijsko opa?eni ali pa bili najbolj?i na katerem drugem izmed podro?ij statistike v tenisu, zaradi katerega so uvr??eni med teni?ke legende.

Nedvomno pa je bil, popolnoma upravi?eno, za kralja tenisa razgla?en Roger Federer , ki ?e vedno tekmuje na zelo visokem nivoju pri 34 letih. V svoji vitrini ima 17 zmag na Grand Slam turnirjih, 6-krat je leto kon?al kot ?t. ena, na lestvici ATP je kraljeval 302 tedna, osvojil je 88 turnirskih naslovov, zaslu?il je 98 milijonov dolarjev denarnih nagrad. Najverjetneje je najbolj?i igralec v zgodovini tenisa. Zagotovo je tudi najbolj tehni?no izpopolnjen igralec vseh ?asov. Je najverjetneje najbolj priljubljen med tenisa?i.

V slovensko teni?ko zgodovino so se zapisali nasledni igralci in igralke:

Med na?tetimi lahko tudi posebej poudarimo Mimo Jau?evec in Borisa Breskvarja. Mima je edina Slovenka, ki je kadar koli osvojila kakega izmed ?tirih Grand Slamov med posamezniki. Leta 1977 je osvojila Odprto prvenstvo Francije. Boris pa je znan med drugim tudi po tem, da je bil trener enega izmed najuspe?nej?ih igralcev, in sicer Borisa Beckerja .

Rekordi [ uredi | uredi kodo ]

Turnirji in tekmovanja [ uredi | uredi kodo ]

Tekmovanja na katerih se igralci pomerijo med seboj so turnirju. Kdo igra s kom dolo?i ?reb, nato pa se vse do finala igra na izpadanje. Direktno v turnir je uvr??enih le nekaj tekmovalcev, ostali si svojo mesto v njem priborijo v kvalifikacijah, nekaj pa jih je v turnir uvr??enih, ker so dobili posebno povabilo organizatorja ( Wild Card ). (Vsako ?tevilo igralcev, direktno uvr??enih, kvalifikantov, povabljenih je odvisno od velikosti turnirja).

Na vsakem izmed turnirjev so dolo?eni nosilci oziroma igralci, ki so po mnenju organizatorja, glede na razvrstitev na jakostni lestvici, favoriti. Ti so postavljeni tako, da se ne morejo pomeriti med seboj takoj prvo oziroma drugo tekmo. Njihovo ?tevilo je odvisno od ?tevila igralcev na turnirju oziroma od velikosti turnirja (32 igralcev ? 8 nosilcev, 64 igralcev ? 16 nosilcev, 128 igralcev ? 32 nosilcev, ...).

V Sloveniji se, pod okriljem Teni?ke zveze Slovenije delijo turnirji na Odprta prvenstva (turnirji, katerih se lahko udele?ijo vsi teni?ki igralci, tako iz Slovenije, kot tudi iz drugih dr?av), Dr?avna prvenstva (samo za tenisa?e iz republike Slovenije) in Mastersi. Vsak izmed nijh ima druga?no vrednost (rang), po kateri se dolo?a ?t. osvojenih to?k glede na uvrstitev. Odprta prvenstva imajo rang 2 ali 3 medtem, ko so DP in Mastersi najbolj rangirani. (Rang turnirja se lahko, ?e se turnirja udele?i dosti dobro uvr??enih tekmovalcev po jakostni lestvici zvi?a). Turnirji so razdeljeni tudi po starosti in sicer za igralce do 12,14,16,18 let in seveda ?lanska kategorija. Evropska teni?ka zveza prireja turnirja za igralce stare do 14 in 16 let svoje turnirje, ki so po navadi odsko?na deska za turnirje mladincev(k) (do 18 let), ki jih organizira Mednarodna teni?ka federacija (ITF). Pod njenim okriljem pa se vsako leto odigrajo tudi ?tirje turnirji za t. i. mladinski Grand Slam, ki imajo najvi?ji rang. V svetovni ?lanski kategoriji delimo dve organizaciji, po katerima nadzorom, se organizirajo turnirji. Igranje na tovrstnih turnirjih pomeni tudi prehod med profesionalne igralce(ke). Prva zveza oz. organizacija je WTA , za katero igrajo ?enske profesionalke, druga, katera vodi mo?ko profesionalno konkurenco pa je ATP . Tudi pri teh dveh (kot pri vseh ostalih), se turnirji delijo po rangu in po nagradnem skladu.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: Leksikon ?portnih panog Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• seznam teni?kih igralcev
• seznam slovenskih tenisa?ev
• Zdru?enje teni?kih profesionalcev

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo tenis  ali Tenis v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Teni?ka zveza Slovenije
• Zdru?enje teni?kih profesionalcev
• Teni?ke novice Arhivirano 2013-02-16 na Wayback Machine .

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Tenis .