Rokoborba je oblika borilne ve??ine , pri kateri si tekmeca brez dodatnih pripomo?kov prizadevata na podlagi uporabe fizi?ne mo?i , te?e celotnega telesa in posebnih vzvodov ter metov pridobiti premo? drug nad drugim.

Rokoborba je ena najstarej?ih oblik golorokih borilnih ve??in na svetu (poslikave in zapisi o rokoborbi razli?nih starosti se pojavljajo po vsem svetu, najstarej?i pa so ocenjeni na ve? kot 4000 let) hkrati pa je zaradi svoje zgodovinske prisotnosti v razli?nih oblikah po vseh celinah t. i. ≫svetovna≪ borilna ve??ina.

Rokoborba je tudi ena izmed najstarej?ih oblik tekmovalnih ?portov .

Rokoborba skozi zgodovino [ uredi | uredi kodo ]

?eprav se pojavljajo poslikave, ki prikazujejo domnevno zgodnje oblike rokoborbe ?e v starem Egiptu, so najbolj znane oblike rokoborbe znane iz anti?ne Gr?ije , starega Rima in Indije .

?eprav je rokoborba izvorno borilna ve??ina, namenjena realni borbi brez pravil, je hitro postala priljubljena tudi kot oblika tekmovalnega ?porta z razli?nimi pravili oz. omejitvami glede prijemov in po?kodb . Kot najbolj znan primer te oblike je ?portna rokoborba Olimpijskih iger , tako anti?nih kot novodobnih.

Oblike rokoborbe [ uredi | uredi kodo ]

Rokoborba se pojavlja v razli?nih oblikah in pod razli?nimi imeni. V grobem jo lahko delimo na tri kategorije:

• ?portna rokoborba,
• borilna rokoborba,
• gledali?ko - ?portna rokoborba.

Te tri kategorije odra?ajo razli?ne vidike oz. namene znotraj rokoborbe same. Dolo?ene oblike se osredoto?ijo le na dolo?en vidik, nekatere pa jih gojijo ve?.

?portna rokoborba [ uredi | uredi kodo ]

Ta oblika zajema tekmovalno obliko rokoborbe, kjer je s pravili in to?kovanjem poskrbljeno za relativno varnost tekmovalcev. Danes najpogostej?e oblike ?portne rokoborbe so:

Gr?ko-rimski slog , prosti slog , Judo , Sumo .

?portna oblika rokoborbe je danes najbolj raz?irjen in javno znan vidik rokoborbe.

Borilna rokoborba [ uredi | uredi kodo ]

Rokoborba je izvorno celostna ve??ina in ?e v osnovi daje znanja, uporabna tudi v dolo?ene borilne namene. Gre predvsem za prijeme in vzvode, ki omogo?ajo hitro onesposobitev in nadzor nasprotnika, nekateri pa imajo kot posledico pogosto lahko huj?e po?kodbe ali celo smrt . S preobrazbo v ?portne oblike rokoborbe, so mnoga tak?na znanja postala drugotnega pomena, saj ve?je ?tevilo le-teh tekmovalna pravila izklju?ujejo in so se zato iz ?portnih oblik postopno porazgubila.

Tako danes rokoborbo v izvorni, celostni obliki najverjetneje gojijo le nekatere ljudske oblike rokoborbe po svetu. Pogosteje so se namre? borilna znanja oddelila od ?portnega dela in ostala kot nekak?en ≫skrivni≪ oz. ≫prepovedani≪ del ?portnih oblik, ki se je lo?eno predajal naprednim u?encem. Postala so tudi vir znanja iz katerega so ?rpali razli?ni drugi borilni ?porti in ve??ine, tako stare in predvsem moderne dobe. Velik del teh znanj v angle??ini zajema pojem ≫grappling≪ (a zajema tudi znanja, dovoljena v ?portnih tekmovanjih).

Danes najbolj znane borilne oblike rokoborbe, Judo , Sambo , brazilski ju jutsu oz. Gracie ju jutsu , ne predstavljajo celostne rokoborbe v izvornej?i obliki, so njene le danes najbolj znane nadgradnje in izpeljanke.

Borilni vidik rokoborbe, s svojimi vzvodi, prijemi in meti, je tudi velik del danes zelo priljubljenih in medijsko izpostavljenih ≫ me?anih borilnih ve??in ≪ in izpeljank ( Shooto , moderni Pankration ,...) .

Gledali?ko - ?portna rokoborba [ uredi | uredi kodo ]

Ker rokoborba pogojuje dobro telesno pripravljenost in mnogo nenavadnih spretnosti, je bila skozi zgodovino vedno predmet ob?udovanja. Na ve?jih praznikih , sejmih , karnevalih in drugih prireditvah, so v preteklosti pogosto nastopali rokoborci, ki so prikazovali svoje ve??ine, pogosto pa je bila gledalcem ponujena tudi mo?nost izzvati rokoborca v zameno za nagrado ob zmagi.

Smisel te oblike je v predstavi - zabavati ob?instvo - in posledi?nem zaslu?ku prireditelja ter udele?encev.

Priljubljenost rokoborbe kot zabavne predstave je skozi zgodovino nihala in vseskozi so prireditelji spreminjali in dopolnjevali obliko predstave, da bi ?e privabljala ob?instvo. Tako je dolgotrajno in pristno borbo kmalu zamenjala kraj?a, dinami?na borba z vnaprej izdelanim grobim scenarijem, kasneje pa tudi borba z gledali?kimi vlo?ki, akrobatskimi ve??inami in nasploh ustvarjenjem popolne iluzije prave borbe z zgodbovnim ozadjem.

Najve?ji razmah je ta oblika rokoborbe dosegla v ZDA v 20. stoletju kot t. i. poklicna rokoborba , ki je v nekoliko razli?nih oblikah zelo priljubljena tudi v Mehiki , na Japonskem , v Indiji, v manj?i meri pa tudi v Evropi .

?portni vidik je pri tej obliki rokoborbe kljub vsej ≫la?nosti≪ precej ohranjen, saj morajo biti nastopajo?i tehni?no, predvsem pa fizi?no izredno sposobni, da lahko izvajajo in zdr?ijo vse elemente predstave dan za dnem.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: Leksikon ?portnih panog Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, ( COBISS )

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Borilne ve??ine

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Rokoborba v Sloveniji - forum Doma?a spletna stran ??D Maribor Arhivirano 2020-12-18 na Wayback Machine .