RMS Titanic
(
Royal Mail Ship Titanic
) je bil britanski potni?ki prekooceanski parnik, ki
je potonil
v severnem
Atlantskem oceanu
, 15. aprila 1912 potem, ko se je ladja zaletela v
ledeno goro
na svoji krstni plovbi iz
Southamptona
v
New York
. Od 2.224 potnikov in ?lanov posadke je umrlo 1.503 + 5 (1.508) ljudi, zaradi neupo?tevanja varnostnih predpisov in napa?nega ravnanja posadke, pre?ivelo pa jih je le 705, zato je to ena najhuj?ih pomorskih nesre? v ?love?ki zgodovini. Titanic je bil ob krstu 2. aprila 1912 najve?ja in najbolj razko?na potni?ka ladja na svetu, bila je druga od treh ladij iz razreda
Olympic
britanske dru?be
White Star Line
. Bil je tudi ena od prvih prekooceanskih ladij z bazenom na krovu. Ladja je bila zgrajena v ladjedelnici
Harland & Wolff
v
Belfastu
. Konstruktor ladje in glavni arhitekt
Thomas Andrews
je umrl v nesre?i.
Titanicu je poveljeval izku?en kapitan
Edward J. Smith
, ki je tudi umrl v nesre?i. Na ladji je potovalo veliko bogatih in slavnih ljudi na svetu ter veliko izseljencev iz
Velike Britanije
,
Skandinavije
,
Irske
in iz cele
Evrope
, ki so si v
ZDA
hoteli poiskati bolj?e ?ivljenje. Za potnike prvega razreda je bilo postre?eno vrhunsko obdobje z velikim luksuzom. Imeli so telovadnico, bazen, knji?nico, velikansko restavracijo in sobe z najlep?im luksuzom. Ker je imel Titanic v podpalubju vgrajena neprepustna vrata, ki so lahko zadr?ala poplavitev ?tirih predelkov, so vsi menili, da je Titanic preprosto nepotopljiv.
Po izplutju iz Southamptona 10. aprila 1912 se je Titanic ustavil ?e v
Cherbourgu
v
Franciji
in v Queenstowmnu (danes
Cork
) na Irskem ter se nato odpravil v New York. Peti dan plovbe, 14. aprila 1912 je 600 km ju?no od
Nove Fundlandije
ob 23:40 ladja tr?ila v ledeno goro. Led je na desnem boku od ?estnajstih predelkov prebil ?est, od tega jih je v eni uri pet poplavila voda, ladja pa je lahko zadr?ala poplavitev najve? ?tirih predelkov. Ladja se je za?ela potapljati, ker je bilo re?evalnih ?olnov premalo za vse potnike na krovu, so imele ?enske in otroci prednost. Ob 2:15 se je ladja prelomila na dvoje in ob 2:20 se je dokon?no potopila, z ve? kot tiso? ljudi, ki so ostali na krovu. Eno uro in ?tirideset minut pozneje je na kraj nesre?e priplula
RMS Carpathia
in re?ila pre?ivele potnike.
Nesre?a je pustila ves svet v ?oku in jezi zaradi velike izgube ?ivljenj ter regularnih in operativnih napak, ki so privedle do tega. Raziskave v Veliki Britaniji in Zdru?enih dr?avah Amerike, ki so sledile, so privedle do velikih izbolj?av v pomorstvu. Ena najpomembnej?ih posledic je bila ustanovitev prve mednarodne konvencije o varnosti na morju, leta 1914, ki danes zagotavlja veliko varnost na
morju
. Poleg tega je bilo na svetu uvedenih ve? telegrafskih predpisov, da bi se v prihodnje izognili ?tevilnim napakam v komunikaciji.
Razbitino Titanica
so odkrili leta 1985 (73 let po potopitvi). Odkril jo je francosko-ameri?ki raziskovalec
Robert Ballard
. Titanic je postal najbolj znana ladja na svetu: spomini na to ohranjajo ?tevilne knjige, pesmi, filmi, razstave in spomeniki. Ladijska razbitina Titanica je druga najve?ja potni?ka ladijska razbitina na morskem dnu. Prva je njena sestrska ladja
HMHS Britannic
, ki je bila uporabljena za
bolni?ko ladjo
, ko je potonila. Zadnja oseba, ki je pre?ivela nesre?o,
Millvina Dean
(stara dva meseca, ko je Titanic potonil), je umrla leta 2009 v starosti 97 let.
Ime "Titanic" izhaja iz Titanov, iz gr?ke mitologije. RMS Titanic je bil druga ladja iz razreda
Olympic
, prva je bila
RMS Olympic
in tretja
HMHS Britannic
. Britannic naj bi se originalno imenoval Gigantic, ker je bil malo ve?ji od njenih dveh sestrskih ladij. Vse tri ladje so bile dale? najve?je ladje presti?ne britanske pomorske dru?be
White Star Line
. Tri ladje sta si prvi? zamislila predsednik dru?be White Star Line,
J. Bruce Ismay
in ameri?ki finan?nik
J. P. Morgan
, ki je nadziral dru?bo White Star Line.
V za?etku dvajsetega stoletja se je dru?ba White Star Line mo?no soo?ala z velikim izzivom dru?be Cunard Line, ki je takrat zgradila
RMS Lusitanio
in
RMS Mauretanio
- najhitrej?i ladji na svetu v tistem ?asu - ter nem?kih dru?b Hamburg America in Norddeuscher Lyold. Ismay se je potegoval predvsem za velikost in razko?je ne pa za hitrost, zato je leta 1907 svojemu podjetju predlagal zgraditi nov razred novih treh ladij. Nove tri ladje naj bi bile ve?je od vsega kar je do takrat plulo po svetovnih morjih, imele bi skoraj enako hitrost kot Cunardovi ladji Lusitania in Mauretania, za potnike pa bi bilo na krovu postre?eno razko?je in luksuz kakr?nega do takrat ?e na nobeni ladji ni bilo. Podjetje je z prihodom novih treh ladij nadomestilo tudi svoje prej?nje ladje, SS Teutonic iz leta 1889 in RMS Majestic iz leta 1890.
Ladje so bile zgrajene v ladjedelnici
Harland & Wolff
v
Belfastu
na
severnem Irskem
. Za gradnjo vseh ladij so bili stro?ki ocenjeni na 3 milijonov funtov (pribli?no 290 milijonov funtov leta 2016). Gradnjo ladij je nadziral predsednik ladjedelnice
William Pirrie
, pomorski arhitekt
Thomas Andrews
, ki je bil generalni vodja oddelka za na?rtovanje v ladjedelnici, je izdelal na?rte za gradnjo, Edward Wilding, Andrewsov pomo?nik, ki je bil odgovoren za izra?un ladijske zasnove, stabilnosti in opreme ter
Alexander Carlislie
, ki je bil odgovoren pri na?rtovanju ladijskih varnostnih ukrepov kot so neprepustna vrata, re?evalni ?olni ipd.
29. julija 1908 so se na sestanku v
Londonu
zbrali Bruce Ismay, William Pirrie ter nekaj uradnikov iz ladjedelnice in dru?be White Star Line, ki so predstavili risbe in na?rte ladij. Ismay je projekt odobril ter dva dni pozneje podpisal tri pisma o soglasju s katerim je odobril za?etek gradnje ladij. Na tej to?ki ladje ?e niso imele svojega imena, temve? so jih poimenovali kar po ?tevilki gradbi??a, ki je bilo pripravljeno za njihovo gradnjo preden so jim dokon?no dolo?ili ime.
Na?rt Titanica in njegovih zgornjih palub.
Titanic je bil dolg 269 m, ?irok 28 m in visok 53,3 m (od kobilice do dimnikov). Po kon?anih delih je parnik imel prostornino 46.329
brutoregistrskih ton
(
BRT
) in izpodriv ve? kot 52.000 ton. Poganjali so ga dva tristopenjska ?tirivaljna
parna stroja
(levi in desni, trikraki propeler) in nizkotla?na
parna turbina
, ki je lahko obratovala le v smeri plovbe
naprej
(srednji, ?tirikraki propeler). Skupna mo? glavnih strojev je zna?ala 46.000 konjskih mo?i (
HP
). Oba parna stroja sta prispevala 30.000 konjskih mo?i, parna turbina pa 16.000 konjskih mo?i. Paro za pogon glavnih in pomo?nih strojev ter ostalih porabnikov je proizvajalo 29 kotlov. Med kri?arjenjem je ladja dosegla hitrost 21
vozlov
, njena maksimalna hitrost pa je zna?ala 24 vozlov. Ladja je imela v podpalubju vgrajena neprepustna vrata, kar ji je zagotovilo, da je lahko prenesla poplavitev ?tirih predelkov. Na parnik se je lahko vkrcalo 2.453 potnikov in 892 ?lanov posadke, v primeru nesre?e je bilo na voljo 20 re?evalnih ?olnov za 1.179 ljudi.
[1]
Tako, kot njuni sestrski ladji, je imel tudi Titanic 10 palub, od tega 8 za potnike:
-
Paluba ?olnov
, je bila paluba na kateri so bili re?evalni ?olni, ki so bili 15. aprila 1912 spu??eni v severni Atlantik. Ladijski most je bil na sprednjem koncu pred prostori za kapitana in posadko. Stal je 2,4 m nad palubo in se raztezal na obe strani tako, da je bilo mogo?e ladjo nadzorovati pred prihodom v pristani??e. Kabina s fitnesom je stala takoj za prostori za posadko. Vhod v stopni??e prvega razreda Grand Steircase je stal za kabino fitnesa, zraven vhoda je stala kadilnica, zraven kadilnice pa je stal ?e vhod v drugi razred. Sprehajalna pot je bila lo?ena na ?tiri dele: za ?astnike, potnike prvega razreda, in?enirje in potnike drugega razreda. Re?evalni ?olni so bili name??eni po celi palubi, razen na sredini, kjer je bila sprehajalna pot prvega razreda, da potnikom ne bi ?olni pokvarili razgleda.
-
Paluba A
, imenovana tudi promenada, ki je potekala po celotni dol?ini nadgradnje 166 m, slu?ila je posebej za potnike prvega razreda, vsebovala je kabine prvega razreda, kadilnico, sobe za branje in pisanje.
-
Paluba B,
na kateri je bilo name??enih veliko potni?kih prostorov prvega razreda s ?estimi kabinami in s svojimi zasebnimi sprehajali??i. Na Titanicu sta restavracija A la Carte in kavarna Parisien potnikom prvega razreda nudila luksuzne jedilnice. Obe sta vodila podizvajalska kuharja in njihovo osebje; vsi so izgubili ?ivljenje v nesre?i. Na tej palubi sta bili tudi kadilnica in predsoba drugega razreda. Pod mostom palube je bila name??ena loputa ?t.1, glavna loputa tovornih prostorov, kjer so bili ?tevilni kosi strojev in rezervna sidra. Zraven mostu palube je bila name??ena sprehajalna pot Poop dolga 32 m in je bila namenjena potnikom tretjega razreda. Na tej poti je bilo veliko potnikov in posadke Titanica, ko je ladja potonila.
-
Paluba C
, je bila najvi?ja paluba, ki je potekala od premca do krme. Vklju?evala je oba krova; krma je bila del sprehajalne poti tretjega razreda. Kabine za posadko so bile name??ene pod palubo, javne sobe tretjega razreda pa so bile name??ene pod sprehajalno potjo Poop. Vmes je bila ve?ina kabin prvega razreda in knji?nica drugega razreda.
-
Paluba D
, imenovana tudi salonska paluba. Na tej palubi so prevladovale tri velike javne sobe - sprejemna soba prvega razreda, jedilni salon prvega razreda in jedilni salon drugega razreda. Potniki prvega in tretjega razreda so imeli na tej palubi kabine z name??enimi privezi za gasilce. To je bila najvi?ja stopnja ladijskih neprepustnih pregrad (?eprav le osem od petnajstih neprepustnih pregrad).
-
Paluba E
, zgornja paluba, je bila ve?inoma namenjena potnikom v vseh treh razredih, in imela je sobe za kuharje, mornarje, upravnike, strojnike in kurja?e. Po njeni dol?ini je tekel dolg hodnik imenovan Scotland Road, glede na znamenito ulico v Liverpoolu. Scotland Road so uporabljali potniki tretjega razreda in ?lani posadke.
-
Paluba F
, srednja paluba, je bila zadnja celotna paluba v njej pa so bili sprejeti potniki drugega in tretjega razreda ter ve? oddelkov posadke. Jedilni salon tretjega razreda je bil na tej palubi poleg bazena, tur?ke kopeli in pisarn.
-
Paluba G
, je bila najni?ja celotna paluba, ki je preva?ala potnike in je imela najni?je vodne odprtine tik nad vodno ?rto. Tu je bilo skladi??e za tovor, vklju?no z potujo?o po?to, kjer so bila pisma in paketi razvr??eni in pripravljeni na dostavo, ko je ladja priplula. Tu so hranili tudi hrano in pija?o.
-
Podpalubje,
je bilo najni?ji del ladje pod vodno ?rto. Sprednji del podpalubja na premcu je bil uporabljen za skladi??e, temu pa so sledili prostori z ladijskimi kotli, motorji, turbinami in elektri?nimi generatorji. Te prostore so zasedle kotlovnice in strojnice zato je bil dostop do tega obmo?ja potnikom prepovedan. Stopnice so bile povezane z vi?jimi nivoji ladje; dodatna stopni??a v bli?ini premca so omogo?ala dostop do palube D.
Olympicovi propelerji, name??eni kmalu po splovitvi. Titanicovi propelerji so bili precej podobni.
Titanic je imel parni pogon. Parni pogon je imel dva povratna motorja s trojno ekspanzijo, od katerih je bil vsak sestavljen iz ?tirih linijskih cilindrov (en visokotla?ni cilinder, en vmesni tlak in dve nizkotla?ni jeklenki). Vsak pogon je poganjal dva stranska trilistna propelerja s pomo?jo prenosne gredi. Srednji ?tirikraki propeler je neposredno poganjala parna turbina z nizkim tlakom. Glede nemo?nosti prevra?anja smeri delovanja sredinskega propelerja zaradi nepovratnosti turbinskega motorja mnogi trdijo, da je to verjetnosti vztrajnosti, s katero se je Titanic odzval na manever, da bi prepre?il trk s trupom na
ledu
.
Nadomestni Titanicovi ladijski stroji doslej ostajajo najve?ji zgrajeni, saj so zasedli ?tiri prostore v vi?ini, razvili skoraj 38 megavatov (52 000 KM ) mo?i in poganjali oba stranska propelerja. Turbina je proganjala le osrednji propeler.
29 kotlov, s premerom 5 metrov, je bilo sposobno na leto pokuriti pribli?no 728 ton premoga. Hitrost med plovbo je zna?ala 22 vozlov, najve?ja hitrost pa je bila 24 vozlov (48 km / h). Za kurjenje premoga so delovali samo prvi trije dimniki, ?etrti zadnji dimnik je imel samo funkcijo dovoda zraka, za ogrevanje ter prezra?evanje luksuza (takrat je ?tevilo dimnikov kazalo imeniten raven ladje): pobarvani so bili v oran?norumeni barvi, zgornji del dimnikov pa je bil prebarvan v ?rni barvi, kot zahteva tradicije dru?be White Star Line. "Titanic je biser tehnologije in je zato tudi prakti?no nepotopljiv" so menili vsi.
Ladja je imela tudi dva jamborja, ki sta bila visoka do 155 metrov.
Vse ladje razreda Olympic so imele 16 neprepustnih predelkov razdeljenih s 15 neprepustnimi pregradami, ki so segale nad vodno ?rto. Enajst stalno zaprtih neprepustnih vrat bi lahko v nujnih primerih zatesnilo predelke. Izpostavljena vrata so bila iz bora in kovine, notranji stropi pa so bili oblo?eni z barvano granulirano plutovino za boj proti
kondenzaciji
.
Krmilo in krmilni motorji
[
uredi
|
uredi kodo
]
Titanicovo smerno krmilo je bilo tako veliko - visoko 23,98 m, dolgo 78 m, ?iroko 4,65 m in te?ko ve?, kot 100 ton - da so za njegovo premikanje potrebovali krmilne motorje. Name??ena sta bila dva krmilna mehanizma s prenosom na paro, ?eprav je bil hkrati uporabljen le eden, drugega pa so imeli v rezervi. S kratkimi ro?icami so jih povezali s trdimi vzmetmi, da bi izolirali krmilne motorje pred valovi v razburkanih morjih ali med hitrimi spremembami smeri ladje. Kot zadnjo mo?nost bi lahko ro?ico premikali z vrvmi, povezanimi z dvema vrte?ima strojema. Vrte?i stroji so bili uporabljeni tudi za dvigovanje in spu??anje ladijskih petih sider.
Voda, prezra?evanje in ogrevanje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ladja je bila opremljena z lastnim vodovodom, ki je bil zmo?en ogrevati in ?rpati vodo v vse dele ladje prek zapletenega omre?ja cevi in ??ventilov. Glavna oskrba z vodo je potekala na krovu, medtem ko je bil Titanic v pristani??u, v nujnih primerih pa je ladja lahko tudi destilirala sladko vodo iz morske vode, ?eprav to ni bil preprost postopek, saj se je destilacijska naprava hitro zama?ila zaradi usedline
soli
. Mre?a izoliranih kanalov je oddajala topel zrak, ki so ga poganjali elektri?ni ventilatorji, okrog ladje in kabine prvega razreda opremljene z dodatnimi elektri?nimi grelniki.
Podjetje Marconi je prejelo opremo za 5-kilovatno linijsko postajo za ocean.
Radiotelegrafsko opremo Titanic (takrat znano kot brez?i?na telegrafija) je mednarodno morsko komunikacijsko podjetje Marconi dalo v najem White Star Line, ki je kot operaterja dobavilo tudi dva svoja zaposlena,
Jacka Phillipsa
in
Harolda Brideja.
Slu?ba je vzdr?evala 24-urni urnik, predvsem za po?iljanje in sprejemanje telegramov potnikov, hkrati pa je ravnala z navigacijskimi sporo?ili, vklju?no z vremenskimi poro?ili in opozorili ledenih gor.
Radijska soba je bila name??ena na glavni palubi, v prostorih za ?astnike. Zvo?no izolirana "tiha soba" poleg operacijske dvorane je vsebovala glasno opremo, vklju?no z oddajnikom in motornim generatorjem, ki sta se uporabljala za proizvodnjo izmeni?nih tokov. Bivalni prostori upravljavcev so mejili na delovno pisarno. Ladja je bila opremljena z "najsodobnej?im" 5-kilovatnim rotacijskim oddajnikom iskri??, ki deluje pod radijsko oznako MGY, komunikacija pa je potekala po Morsejevi ?ifri. Ta oddajnik je bil ena prvih Marconijevih naprav, ki je uporabila vrte?o se iskrilo, ki je dala Titanicu zna?ilen glasbeni ton, ki ga je mogo?e zlahka razlikovati od drugih signalov. Oddajnik je bil eden najmo?nej?ih na svetu in je zagotovil oddajanje v radiju 350 milj (563 km) stran. Za prena?anje in sprejem je bila uporabljena povi?ana T-antena, ki je raztezala dol?ino ladje. Normalna delovna frekvenca je bila 500 kHz (valovna dol?ina 600 m); vendar bi oprema lahko delovala tudi na "kratki" valovni dol?ini 1.000 kHz (valovno dol?ino 300 m), ki so jo uporabljala manj?a plovila s kraj?imi antenami.
Stopni??e prvega razreda na Titanicu, Grand Staircase.
Potni?ki prostori na Titanicu so ?eleli dose?i najvi?je standarde luksuza. Kabine in apartmaji prvega razreda so bili name??eni od palube A do palube E v sprednjem delu ladje, tako, da so bili hrupi motorjev manj mote?i. Prvorazredne kabine so bile najlep?e najbolj luksuzne na oceanskih ladjah v tistem ?asu in so bili okra?eni v razli?nih stilih. Na voljo so bili apartmaji za najbogatej?e potnike : 2 predsedni?ka apartmaja in 2 kraljeva apartmaja. The royal suite (B51 in B52) so bili urejeni v Louis XVI slogu in vklju?eni dnevno sobo, tri spalnice, dve zasebni kopalnici, dve omari in zasebno pe?pot na krovu. V sobi B52 (skupaj s apartmajema B54 in B56) je prebival
Joseph Bruce Ismay
.
Restavracija na Titanicu.
Nastanitve tretjega razreda so vklju?evale tudi lastne jedilnice, pa tudi prostore za javna zbiranja, vklju?no z ustreznim prostorom na odprtem krovu, ki je na krovu Titanica sestavljal sprehajalno pot Poop na krmi, sprednje in zadnje krmilne palube ter velik odprt prostor na palubi D, ki bi lahko se uporabljal kot dru?abna dvorana. Bila je tudi za kadilce za mo?ke in splo?na soba na palubi C, ki bi jo ?enske lahko uporabljale za branje in pisanje. ?eprav v oblikovanju niso bili tako glamurozni, kot so bili prostori v namestitvenih objektih vi?jega razreda, so bili za to obdobje ?e vedno precej nadpovpre?ni.
Telovadnica na Titanicovi glavni palubi.
Za vse tri razrede so bili zagotovljeni prostori za pre?ivljanje prostega ?asa. Poleg uporabe notranjih prostorov, kot so knji?nica, kadilnice, telovadnica in bazeni, je bilo obi?ajno tudi, da se potniki dru?ijo na odprti palubi, se sprehodijo ali spro??ajo v najetih le?alnikih ali lesenih klopeh.
Ena najzna?ilnej?ih zna?ilnosti Titanica je bilo njeno stopni??e prvega razreda, znano kot Grand Stepec ali Grand Steirway. Zgrajeno iz masivnega angle?kega hrasta z razgibano krivuljo se je stopni??e spustilo skozi sedem palub ladje, med glavno palubo in palubo E, preden se je kon?alo na palubi F. Zaprta je bila z stekleno kupolo iz kovanega ?eleza in stekla, ki je na stopni??e prejemala naravno svetlobo. Vsako pristajanje s stopni??a je imelo dostop do okra?enih vhodnih dvoran, oblo?enih v slogu William & Mary in osvetljenih s svetilkami ormolu in kristalnimi lu?mi. Na zgornjem stopni??u je bila velika izklesana lesena plo??a, ki je vsebovala uro, s figurami "?asti in ?as slave kro?nje", ki je obkro?ila obraz ure. Na ograji pod uro je bil tudi en angel z svetle?o sve?o v roki. Veliko stopni??e je bilo med potopitvijo uni?eno in je zdaj le prazen prepad na ladijski razbitini, ki jo sodobni raziskovalci uporabljajo za dostop do spodnjih palub. Med snemanjem filma
Titanic
Jamesa Camerona
leta
1997
je bila njegova replika Grand Staircase razbita iz njenih temeljev s silo vdorne vode na snemanje. Med resni?nim dogodkom se je celotno veliko stopni??e poru?ilo kmalu po velikem vdoru vode iz vseh strani kupole.
Eden od ?tirih zlo?jivih ?olnov.
Leta
1894
je odbor za ladijsko trgovino sprejel uredbo o pomorski varnosti, ki je izra?unala ?tevilo kovin glede na velikost ladje in ne glede na ?tevilo potnikov. Leta 1894 so najve?je ladje dosegle svoje maksimalne 10. 000 t in posledi?no se je ta uredba izkazala za neprimerno za ladjo, kot je Titanic, ki je imel tona?o 46. 000 ton. Krov ladje je bil opremljen s povsem novimi dvigali Welin, ki so lahko sprejeli skupno 32 re?evalnih ?olnov in jih spustili 64.
Alexander Carlisle
je trdil, da je treba Welin ?erjave izkoristiti v najve?ji mo?ni meri, zato bi lahko namestili 64 ?olnov, ki bi lahko sprejeli pribli?no 4000 ljudi, Ismay pa je trdil, da bi preve? ?olnov in dvigal uni?ilo ladijski razgled. S?asoma Carlisle ni mogel nasprotovati Ismayjevi odlo?itvi in ??je bilo name??enih 16 re?evalnih ?olnov na dvigala, od tega dva vise?a in 4 zlo?ljivi ?olni.
Gradnja in priprava ladje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Gradnja, splovitev in opremljanje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Gradnja v ladjedelnici na suhem, 1909 - 1911.
Odli?na velikost Titanica in njegovih sestrskih ladij je predstavljala velik in?enirski izziv za ladjedelnico
Harland & Wolff
, saj ?e noben ladijski graditelj ni posku?al zgraditi ladij take velikosti. Kot rezultat tega je Harland & Wolff moral poru?iti tri obstoje?e ?erjave in zgraditi dva nova, najve?ja doslej zgrajena do takrat, da bi lahko hkrati zgradili dve tako veliki ladji. Pove?ati je bilo potrebno tudi ladjedelnico na suhem in namestiti nove ladjedelni?ke opreme in ostala orodja. Gradnjo ladje je olaj?alo veliko dvigalo
Arrol Gantry
, ki ga je za Harland & Wolff zgradilo podjetje sir William Arrol & Co, iz
Nem?ije
pa je bil pripeljan ?e dodaten ?erjav.
Gradnja Titanica in ladje
Olympic
je potekala ve? ali manj so?asno. Gradnja Titanica se je za?ela
31. marca
1909
, gradnja ladje Olympic pa nekoliko prej,
16. decembra
1908
. Obe ladji so delavci v ladjedelnici na suhem gradili 26 mesecev. Ko je bila kobilica zgrajena, je gradnja trupa potekala v smeri od krme do premca, opremljanje trupa z ladijskimi plo??ami pa je potekalo ve?inoma v smeri od premca do krme. Ko je bil trup zgrajen in v celoti opremljen s plo??ami, je bil tudi rahlo pobarvan.
Splovitev leta 1911.
Komercialni na?ini varjenja z oksigorivom in elektri?nim oblo?nim oblokom, ki so danes vseprisotni v proizvodnji, so bili ?e v povojih obdobjih; Tako kot ve?ina drugih ?eleznih in jeklenih konstrukcij v tej dobi je bil trup narejen skupaj z ve? kot tremi milijoni zakovic iz ?eleza in jekla, ki so sami tehtali ve? kot 1200 ton. Opremljeni so bili s pomo?jo hidravli?nih strojev ali so bili ro?no zabiti. Za zakovice je bil velik poudarek na njihovi kakovosti in trdnosti pri tem, da so lahko dr?ale plo??e na trupu skupaj. Med zadnjimi predmeti, ki so jih na Titanic namestili pred splovitvijo ladje, so bila tri ladijska sidra, dve stranski in eno sredinsko. Sama sidra so bila pri name??anju velik izziv, saj je sredinsko, najve?je kovano, tehatalo skoraj 16 ton.
Delo in gradnja obeh ladij je bila te?ka in nevarna. Od 150. 000 delavcev, ki so takrat gradili ladji je njihovo delo ve?krat potekalo brez za??itne opreme, kot so za??itne kape, ??itniki za sklepe ipn. Kot rezultat tega, so med gradnjo Titanica zabele?ili 246 po?kodb, od tega 28 huje, npr. pri rezanju ?eleza z stroji si je ve?ina delavcev odrezala roko ali pa si zdrobila nogo pod padajo?imi kosi lesa. ?est delavcev je umrlo med gradnjo in opremljanjem, ?e dva delavca sta umrla v ladjedelni?ki delavnici med izdelovanjem ladijskih turbin in dva v ladjedelni?kem skladi??u. Celo nekaj minut pred splovitvijo Titanica je en delavec umrl, ko je velik kos lesa padel nanj.
Opremljanje, 1911 - 1912.
Titanic je bil splovljen
31. maja
1911
ob 12:15. Splovitev si je ogledalo ve?, kot 100.000 ljudi, med njim tudi
Lord Pirrie
,
Alexander Carlisle
,
J.P. Morgan
,
J. Bruce Ismay
in
Thomas Andrews
. Dvaindvajset ton mila in loja je bilo namazanih na ?elezno leseni stezi, da so lahko ladjo splovili v reko Lagan. Ladje med splovitvijo v skladu s tradicijo dru?be
White Star Line
niso krstili. Po splovitvi so ladjo privlekli do privezov, kjer so ?ez poletje na ladjo namestili nadgradnjo, jamborje in dimnike. V naslednjem letu so v ladjo vgradili vso potrebno strojno in elektri?no opremo ter ostalo opremo, potrebno za bivanje posadke in potnikov. Februarja 1912 je ladja vstopila ?e v suhi dok kjer so na ladjo namestili propelerje in pobarvali ladijski trup.
?eprav je Titanic tako reko? enak njeni sestrski ladji v razredu, je bilo izvedenih nekaj sprememb, da bi ladji razlikovali (in tretja ladja v razredu,
Britannic
). Npr. najbolj opa?ena sprememba na Titanicu je bila ta, da so bila okna na palubi A lo?ena le do polovice palube, nato pa zdru?ena skupaj, kjer se je za?ela sprehajalna pot. To je bilo name??eno zadnji trenutek, kot na osebni zahtevi direktorja J. Bruce Ismaya in je bilo namenjeno za dodatno sprostitev potnikov prvega razreda. Promenada na palubi B, ki se je na Olympicu izkazala za nepriljubljeno, so jo na Titanicu spremenili v dodatne kabine prvega razreda z velikim luksuzom. Dva zlo?ljiva re?evalna ?olna sta bila na Titanicu postavljena za ladijskim mostom, nad prostori za ?astnike ob straneh prvega dimnika, na Olympicu pa sta bila dva zlo?ljiva ?olna postavljena na palubi ob vise?ih ?olnih. Na Titanicu so tudi pove?ali restavracijo 'a la Carte in dodali kavarno Parisien, povsem novo funkcijo, ki na Olympicu ?e ni obstajala. Zaradi teh sprememb je bil Titanic te?ji, dalj?i, ?ir?i in ve?ji od ladje Olympic. Opremljanje ladje je trajalo dlje, kot je bilo pri?akovano, zaradi oblikovnih sprememb, ki jih je zahteval Bruce Ismay in za?asne prekinitve pri delu, ki so bile potrebne po popravilu ladje Olympic, ki je bila septembra 1911 vdele?ena v tr?enju z voja?ko ladjo
HMS Hawke
. Zamujeno je bilo kmalu nadome??eno in 2. aprila 1912 je bila ladja kr??ena in pripravljena za testiranja, ?e bi bil Titanic dokon?an ?e prej, bi morda ?e zamudil tr?enje z ledeno goro.
Titanic pluje iz Belfasta na testiranja na morju, 2. aprila 1912.
Titanic je s testiranji na morju pri?el takoj po krstu 2. aprila ob 6:00 zjutraj, dva dni po kon?anem opremljanju ter osem dni pred svojo krstno plovbo ?ez Atlantik. Testiranja so se zaradi slabega vremena zavlekla za en dan, od 2. aprila zjutraj pa je bilo vreme jasno. Preizkusi na morju so bili sestavljeni iz ?tevilnih testov njenih lastnosti ravnanja, ki so jih najprej izvedli v Belfastu in nato v Irskem morju. Med testiranjem so bili na ladji predstavniki razli?nih podjetij, Thomas Andrews in Edward Wilding iz ladjedelnice Harland & Wolff in Harold A. Sanderson iz IMM. Bruce Ismay in
Lord Pirrie
sta bila preve? bolna, da bi se lahko udele?ila.
Preizkusi na morju so bili sestavljeni iz ve? nalog. Ladja je opravila dvanajsturno plovbo po
Irskem morju
pri ?emer so in?enirji iz ladjedelnice testirali manevrirne sposobnosti ladje, delovanje glavnih in pomo?nih strojev, elektri?no napeljavo ter radijsko postajo. Med testiranjem je ladja dosegla svojo najve?jo hitrost, 24 vozlov. Po kon?anih testiranjih 2. aprila se je ladja ob 19:00 vrnila v Belfast, na enourni postanek, kjer je geodet podpisal, da je ladja primerna za prevoz potnikov. Uro pozneje ob 20:00 je Titanic izplul iz Belfasta in se odpravil v Southampton . Po potovanju, ki je trajalo 28 ur, je ladja v Southampton priplula 4. aprila ob polno?i. Tam je ladjo pri?akal vla?ilec in jo odvlekel na pomol ?t. 44, kjer je ladja po?akala na vkrcanja zalog, posadke in potnikov.
Olympic, Titanic in Britannic so bili registrirani v Liverpoolu, kot njihovo mati?no pristani??e. Dru?bi White Star Line in Cunard Line sta imeli v Liverpoolu vse do prihoda ladje Olympic, veliko ladij, ki so izplule iz Liverpoola, se ustavile v Queenstownu na Irskem in odplule v New York. Od ustanovitve White Star Line leta 1845 so vse ladje plule iz Liverpoola v New York, vendar je leta 1907 pristani??e v Southamptonu dru?bi White Star Line omogo?ilo drugo ?ezatlantsko pot, ki je postala znana, kot White Star Line's Express Service. Southampton je imel veliko prednost pred Liverpoolom, prva je bila njegova bli?ina Londona.
Poleg tega je Southampton, ki se nahaja na ju?ni obali Anglije, ladjam dovolil, da pre?kajo Angle?ki kanal in se ustavijo v pristani??u v Cherbourgu na severni obali Francije. ?ezatlantska pot Southampton - Cherbourg - Queenstown - New York je postala tako priljubljena, da jo je ve?ina britanskih ladij za?ela uporabljati po prvi svetovni vojni. Zaradi spo?tovanja do Liverpoola so bile tam ladje registrirane vse do leta 1960. Queen Elizabeth 2 je bila ena od prvih ladij, ki je bila registrirana v Southamptonu.
Krstna plovba ladje Titanic naj bi bila ena od prvih ?ezatlantskih plovb med Southamptonom in New Yorkom preko Cherbourga in Queenstowna, vrnitev pa preko Plymoutha v Angliji. Dejansko ?e obstaja njen celoten seznam potovanj do decembra 1912. Ko je bila pot vzpostavljena, so bile v slu?bo dodane ?tiri ladje. Poleg Teutonica in Mayestica sta plula ?e RMS Oceanic in povsem nov RMS Adriatic. Ko je Olympic junija 1911 za?el z ?ezatlantsko slu?bo, je nadomsetil Teutonica, ki je bil po kon?anem zadnjem potovanju konec aprila umaknjen iz ?ezatlantske slu?be. Avgusta je bil Jadran preme??en v glavno ?ezatlantsko slu?bo Liverpool-New York White Star Line, novembra pa je bil Mayestic umaknjen iz slu?be, ker ga je aprila Titanic nadomestiv.
Za?etni na?rti dru?be White Star Line za Titanic in njeni sestrski ladji so bili isti, kot njenim predhodnikom. Vsaka ladja bi na vsake tri tedne odpotovala iz Southamptona v New York, obi?ajno pa bi vsako sredo izplula iz Southamptona in vsako soboto iz New Yorka, kar bi dru?bi omogo?ilo, da bi ponujala tedensko potovanje ?ez Atlantik v obe smeri. Iz Londona in Pariza so vozili posebni vlaki za prevoz potnikov v Southampton in Cherbourg. Globokovodni pomol v Southamptonu takrat znan, kot Dock White Star Line, je bil posebej zgrajen za privez novih ladij razreda Olympic in je bil odprt leta 1911.
Kapitan ladje Edward J. Smith, leta 1911.
Posadka Titanica
je ?tela 885 ljudi, ti so bili razli?nih poklicev in po navadi zbrani iz vseh vetrov, marsikateri od njih je bil na ladji prvi? ali pa so si z delom pla?ali pot v ZDA. Njihovo nova?enje se je za?elo 23. marca. Del posadke se je vkrcal v Belfastu kot osnovna posadka, ostali pa v Southamptonu. V Southamptonu se je ve?ina posadke na ladjo vkrcala 6. aprila. Ve?ino posadke so sestavljali kurja?i in strojniki, ki so skrbeli za nemoteno delovanje pogona, veliko je bilo tudi osebja, ki je skrbelo za udobje potnikov, poklicnih mornarjev je bilo relativno malo. Od tega je bilo ve?, kot 97% mo?kih, samo 23 ?lanov posadke je bilo ?ensk. Ostali so predstavljali razli?ne poklice: peki, kuharji, mesarji, ribarji, natakarji, upravitelji, ?istilke, sobarice in celo tiskarji, ki so izdajali dnevni ?asopis za potnike, imenovan Atlantic Daily Bulletin z najnovej?imi novicami, ki so jih prejeli ladijski brez?i?ni operaterji. Parniku je poveljeval izku?en kapitan
Edward John Smith
, ki je pred tem poveljeval na Olympicu. Kot glavni ?astnik se je kapitanu na Titanicu pridru?il
Henry Tingle Wilde
, ki je pred tem prav tako slu?boval na Olympicu. Prvi ?astnik je bil
William McMaster Murdoch
in drugi ?astnik
Charles Lightoller
. Prvotni ?astnik
David Blair
je bil popolnoma odpu??en. Tretji ?astnik je bil
Herbert Pitman
, edini ?astnik, ki ni bil ?lan kraljeve mornarice. ?etrti ?astnik je bil
Joseph Boxhall
, peti
Harold Lowe
in ?esti
James Moody
. Upravitelj stroja je bil
Joseph Bell
, ki je bil eden najpomembnej?ih ?lanov posadke.
Po zdaj?njih podatkih se je na ladjo vkrcalo 447
potnikov
prvega razreda, 326 potnikov drugega razreda in 1120 potnikov tretjega razreda. Od tega je bilo tudi 107 otrok, ki jih je bilo najve? v tretjem razredu. Na ladji je bilo tudi nekaj
?ivali
, to so bili
psi
,
ma?ke
,
koko?i
,
ptice
in veliko ?tevilo
podgan
, od katerih so pre?iveli le trije psi. Nekaterim potnikom se je ladja zdela premajhna za tako veliko ?tevilo potnikov, ?eprav je lahko sprejela 2.453 potnikov, od tega 833 prvega razreda, 614 drugega razreda in 1.006 tretjega razreda. Pri?akovati je bilo, da bo Titanic v celoti rezerviran, vendar je Nacionalna stavka premoga v Zdru?enem Kraljestvu spomladi 1912 povzro?ila veliko prekinitev prevozov, kar je povzro?ilo preklic ?tevilnih potovanj. ?tevilni potencialni potniki so se odlo?ili za prelo?itev svojih potovalnih na?rtov, dokler stavka ni bila kon?ana. Stavka se je kon?ala ?tiri dni preden je Titanic odplul na svojo krstno plovbo: vendar je bilo to prepozno, da bi si vsi potniki rezervirali svoje prevoze in na isti dan prispeli v pristani??e. Titanic je lahko zaplul na predviden datum samo zato ker je dobil premog z drugih ladij, ki so bila zasidrana v Southamptonu kot npr. RMS Oceanic in SS City of New York ter premog z ladje Olympic, ki ga je pripeljal iz prej?njega potovanja iz New Yorka in ga shranil na pomolu White Star Dock.
Med najbolj znanimi potniki na Titanicu (tisti, ki so umrli v potopu imajo oznako †) so bili:
- ameri?ki milijonar
John Jacob Astor IV
† in njegova ?ena
Madeleine Astor
,
- slikar in kipar Francis Davis Millet †,
- nem?ko-ameri?ki industrialec
Benjamin Guggenheim
†,
- francoski kipar Paul Chevre,
- ameri?ki politik
Isidor Straus
† in njegova ?ena
Ida Straus
†,
- ameri?ki pisatelj in zgodovinar
Archibald Gracie
,
- ameri?ka milijonarka
Margaret Brown
,
- arhitekt Edward Austin Ken †,
- avtor Jacques Futrelle †,
- avtorica Helen Churchill Candee,
- newyor?ka socialistka Edith Corse Evans,
- sir
Cosmo Duff-Gordon
in njegova ?ena
Lucy, Lady Duff-Gordon
,
- poslovne? John Borland Thayer †, in ?e veliko drugih.
Krstne plovbe se je nameraval udele?iti tudi lastnik Titanica ameri?ki bankir in poslovne?
J. P. Morgan
, vendar je nato zadnjo minuto preklical in si s tem re?il ?ivljenje. Na ladjo sta se vkrcala tudi upravni direktor dru?be White Star Line
J. Bruce Ismay
in konstruktor ladje
Thomas Andrews
†, ki je bil na krovu, da je opazoval kakr?nekoli te?ave in ocenil splo?no zmogljivost nove ladje.
Vkrcavanje potnikov se je za?elo
10. aprila
ob 9:30, najprej so se vkrcali potniki tretjega razreda, tem pa so sledili ?e potniki drugega in prvega razreda. Stevardi so vsem potnikom pokazali njihove prostore, potnike prvega razreda pa je osebno pozdravil kapitan. Pri vkrcanju je potnike tretjega razreda zaradi zdravstvenih omejitev pri vstopu v ZDA pregledal ?e zdravnik, saj je bila dru?ba dol?na ob morebitni zavrnitvi potnika pri vstopu v ZDA tega pripeljati nazaj ?ez Atlantik, kar je predstavljajo velik stro?ek. Tako vsi, ki so kupili karto, zaradi razli?nih razlogov niso pri?li na ladjo, teh je bilo okoli petdeset, nekaj je bilo tudi takih, ki so opravili le del poti in so se izkrcali na vmesni postaji v
Franciji
ali na
Irskem
.
Titanic ob pomolu v Southamptonu, tik pred odhodom.
Titanic je iz Southamptona izplul 10. aprila 1912 ob 12:00. Sprva je izplutje, ki ga je spremljala nepregledna mno?ica radovedne?ev, izgledala brez te?av, vendar je kmalu zatem skoraj pri?lo do katastrofe, ki bi skoraj kon?ala potovanje te najbolj luksuzne ladje na svetu. Ko je Titanic plul mimo ladij
SS
New York
, dru?be American Line in
RMS
Oceanic
, dru?be White Star Line, je povzro?il take valove, da so se vrvi, ki so povezovale ladjo City of New York s pomolom, potrgale. Ladjo je nato odneslo proti Titanicu, k sre?i je bil v bli?ini vla?ilec
Vulcan
, ki je ladjo zadnji trenutek potisnil proti pomolu. So?asno pa je kapitan Smith na Titanicu ukazal zaviti skrajno desno, ladji sta se zgre?ili za 1,2 metra. Neljubi incident je Titanicu povzro?il enourno zamudo, New York pa je bil kmalu obve??en o tem dogodku.
Titanic v Corku na Irskem, 11. aprila 1912.
Po izplutju iz pristani??a in uspe?no prepluti poti ?ez o?ini Southampton Walter in Solent se je Titanic ustavil pri svetilniku Nad pred obalo otoka Wight, kjer se je z ladje izkrcal
pomorski pilot
iz Southamptona. Nato se je Titanic odpravil na ?tiriurno pot proti 77 milj oddaljenemu francoskemu pristani??u v
Cherbourgu
. Vreme je bilo vetrovno, a prijetno, vendar obla?no in mrzlo. V Cherbourg je ladja priplula ob 16:30. Ker pristani??e ni bilo primerno za pristanek tako velike ladje, so se potniki na Titanic vkrcali in izkrcali s pomo?jo trajekta. Na ladjo se je vkrcalo 274 potnikov, izkrcalo pa se jih je 24. Vkrcavanje in izkrcavanje je trajalo 90 minut tako, da je ladja ob 20:00 ?e izplula iz pristani??a in nadaljevala pot proti
Queenstownu
na Irskem (danes Cork). Vreme se je nadaljevalo vetrovno, a delno obla?no. Ladja je v Queenstown priplula
11. aprila
ob 11:30. Ker je bilo tudi to pristani??e premajhno za tako veliko ladjo, so se potniki vkrcali in izkrcali s pomo?jo trajekta. Na ladjo se je vkrcalo 113 potnikov tretjega razreda in 7 potnikov drugega razreda, sedem potnikov pa se je izkrcalo. Med njimi je bil tudi duhovnik Francis Browne, ki je na Titanicu posnel veliko fotografij. Ladja je iz pristani??a izplula ob 13:30 in se nato odpravila na svojo prvo (in zadnjo) plovbo ?ez Atlantik. V New York je nameravala pripluti 17. aprila zjutraj, na pomol ?t. 59.
Titanic ob jugozahodni obali Irske. To je bila zadnja posneta fotografija.
Ko je ladja izplula iz pristani??a, je plula ob irski obali do najbolj ju?ne to?ke Irske, in sicer Fastnet Rocka. Od tam je nato zaplula na ?ezatlantsko pot proti ZDA in pristani??u v
New Yorku
. Naslednje tri dni je pot minila brez posebnosti in brez ve?jih te?av. Ko je ladja zapustila Irsko, se je vreme, ki je bilo prej obla?no in vetrovno, nenadoma izbolj?alo. To ni trajalo dolgo,
13. aprila
se je ladji pribli?ala hladna fronta in vreme se je ponovno poslab?alo, okrepil se je mo?an
veter
in s tem valovi visoki do 2,4 m, znova je postalo obla?no, temperatura zraka pa je padla pod ledi??e. 14. aprila se je vreme izbolj?alo, vendar so temperature ?e vedno ostale nizke.
Pribli?no 8 dni pred krstno plovbo se je na ladji v eni od Titanicovih kotlovnic za?el po?ar, ki je med plovbo trajal ve? dni, vendar se potniki tega polo?aja sploh niso zavedali. Po?ari so se te dni na ladji pojavljali pogosto zaradi velikega izgorevanja premoga. Po?are je bilo potrebno pogasiti z gasilskimi cevmi tako, da je bilo potrebno odstraniti ves premog in za?ganega dati v pe?. Po?ar se je kon?al 14. aprila. Obstaja nekaj teorij, da naj bi ta po?ar in poskusi ga?enja poslab?ali kakovost ?eleza in neprepustnih vrat.
V nedeljo 14. aprila je Titanic med 9:00 in 23:40 uro dobil ?est radijskih opozoril drugih ladij v okolici, ki so sporo?ala, da je v morju ju?no in vzhodno od
Nove Fundlandije
ve? ledenih gor in so priporo?ala previdnost. Ena od ladij, ki je opozarjala Titanica je bila atlantska ladja Mesaba. Kljub temu, da je Titanic prejel ?est opozoril, je ladja ?e vedno plula z veliko hitrostjo, ?eprav ni nameravala postaviti hitrostnega rekorda. Leta 1907 je nem?ki parnik SS Kronprinz Wilhelm tr?il v ledeno goro, vendar je lahko dokon?al pot, zato se je kapitan Smith zamislil, da ledene gore za tako veliko ladjo, kot je Titanic ne predstavljajo nobene nevarnosti, zato je ignoriral vsa opozorila in hitrost ladje pove?al na 22 vozlov. Tistega usodnega ve?era je bilo morje mirno, bilo je mrzlo in na nebu so se videle zvezde. Lune ni bilo videti, ve?ina potnikov je takrat ?e spala.
Ledena gora v katero se je zaletel Titanic. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu tr?enja ostanke rde?e barve s Titanicovega trupa. Fotografija je bila posneta 15. aprila zjutraj, nekaj ur po potopu.
Ob 23:40 (po ladijskem ?asu) je opazovalec
Frederick Fleet
opazil ledeno goro pred Titanicom in o tem takoj poro?al na ladijski most. Prvi ?astnik
William McMaster Murdoch
, ki je bil takrat de?uren na mostu, je ukazal, da mora ladja zaviti ostro v levo s pogonom strojev vzvratno. Kljub najve?jemu naporu posadke, se ladja ni uspela povsem izogniti ledeni gori in je z desnim bokom tr?ila v rob ledene gore. Pri tem je led na ladijskem desnem trupu pod vodno gladino prebil ?est velikih lukenj, kar je skupaj po?kodovalo in poplavilo ?est neprepustnih predelkov. Najve?je luknje na trupu sicer ni povzro?il led, temve? je ob pritisku udarca trup po?il po ?ivih zaradi ?esar so odletele zakovice, ki so dr?ale trup skupaj, kar je omogo?ilo vdiranje vode v notranjost ladje. Bilo je prebitih ?est neprepustnih predelkov, od tega jih je bilo poplavljenih pet. Kmalu je posadka ugotovila, da ladjo ne more ni? re?iti, saj ni mogla prenesti poplavitev ve?, kot ?tirih predelkov. Titanic je za?el toniti tako, da je premec tonil naprej, krma pa se je dvigala iz vode. Ker je voda poplavila veliko ladijskih prostorov na levi strani ladje, se je Titanic za nekaj stopinj malo nagnil na levo stran.
Potniki na krovu so bili zelo slabo pripravljeni na tak?no nevarnost. Titanic je imel na voljo le 20 re?evalnih ?olnov, na katere se je lahko vkrcalo pribli?no polovica ljudi na ladji; ?e bi bilo na ladji pribli?no 3339 potnikov in ?lanov posadke, bi se lahko v ?olne lahko vkrcalo le pribli?no tretjina ljudi. Posadka ni bila dobro usposobljena za re?evanje in evakuacijo. ?astniki niso vedeli, koliko se jih lahko najve? varno vkrca in veliko ?olnov so v vodo spustili na pol prazne. Potnike tretjega razreda nekateri sploh niso obvestili o varnosti zato jih je veliko ostalo ujetih pod palubo medtem, ko je ladja tonila. Izrek "
Najprej ?enske in otroci
" so na splo?no vsi upo?tevali pri re?evanju, ve?ina mo?kih potnikov in ?lanov posadke pa je ostala na potapljajo?i se ladji.
"Undergang der Titanic", slika, ki jo je narisal Willy Stower leta 1912.
Med 2:10 in 2:15, dve uri in trideset minut po tem, ko je Titanic zadel ledeno goro, se je hitrost potapljanja ladje nenadoma pove?ala, ko je voda dosegla glavno palubo ter poplavila ladijski most in prostore za ?astnike. Voda je prebila stekleno kupolo nad stopni??em prvega razreda in se za?ela izlivati po hodnikih prvega razreda. Ko se je krma dvignila visoko nad morjem, toliko, da so gledali propelerji iz vode, ladijska konstrukcija takega naklona ni zdr?ala in se je zato ladja prelomila na dvoje, pri tem pa so se zru?ili vsi ladijski dimniki. Nato je premec potonil in povlekel krmo navpi?no preden se je ladja dokon?no odlomila na dva dela. Krma se je medtem nekaj minut zibala, kot zama?ek in se nato tudi ta potopila. Ob 2:20 je Titanic dokon?no potonil v globine severnega Atlantika. Vsi preostali potniki in ?lani posadke so po potopu padli v ledeno mrzlo vodo z zelo nizko temperaturo ? 2 °C. Vsi potniki, ki so ostali v ledeno mrzli vodi so umrli bodisi zaradi zastoja srca, podhladitve, nenadzorovanega dihanja vode, ipd. 15 - 30 minut po potopu je na kraju potopa zavladala smrtna ti?ina in takrat se je na kraj vrnil en re?evalni ?oln, ki je iz vode pobral le 5 pre?ivelih, ?eprav je bilo v ?olnu prostora ?e za kakih 500 ljudi.
Potop Titanica, kot ga je opisal pre?iveli potnik Jack Thayer.
Med potapljanjem so z ladje izstreljevali signalne rakete in po?iljali SOS Signale po etru, vendar nobena ladja ni bila dovolj blizu, da bi dosegla Titanic preden je potonil. Npr. ladijski operater na krovu ladje SS Brime je ocenil, da bo ura odbila 6:00 preden bo ladja priplula na kraj nesre?e, medtem, ko je bil
SS Californian
od Titanica oddaljen le nekaj milj in je videl signalne rakete, vendar zaradi spleta naklju?ij ni prisko?il na pomo?. Ob 4:00 je na kraj nesre?e priplula
RMS Carpathia
, kot odziv na prej?nje klice v sili s Titanica.
705 ljudi je pre?ivelo nesre?o in jih je Carpathia odpeljala v New York, medtem, ko je v potopu ?ivljenje izgubilo 1.503 ljudi. Kapitan Carpathie je kraj opisal, kot ledeno polje, ki je vsebovalo 20 velikih ledenih gor, visokih do 61 metrov in ?tevilne plavajo?e ledene ?eri v morju; potniki so opisali, da so sredi velike bele ledene ravnice, obsijane z ledenimi de?elami. To obmo?je je danes znano, kot Iceberg Ailly.
Med ?rtvami in re?enimi je bilo tudi nekaj Slovencev - glej spisek re?enih in ?rtev.
New York Times je 15. aprila zve?er poro?al prve novice o nesre?i Titanica.
Prihod Carpathie v New York
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ko je Carpathia re?ila vseh 705 pre?ivelih in nadaljevala pot v Ameriko, je potrebovala tri dni, da je dosegla
New York
. Njeno plovbo so upo?asnile
nevihte
,
megle
, razburkano morje,
ledene gore
in ledena polja zaradi ?esar je bila prisiljena pluti s ?im manj?o hitrostjo. 17. aprila so njeni radijski operaterji po radiju v javnost za?eli po?iljati prva imena in priimke pre?ivelih.
Novica o potopitvi Titanica se je hitro raz?irila po svetu. Novica je ?okirala veliko ljudi v pisarnah dru?be White Star Line v
Londonu
, New Yorku,
Montrealu
,
Southamptonu
,
Liverpoolu
in
Belfastu
. Najbolj je prizadela Southampton, kjer je bilo zaradi potopa, mo?no ?okiranih veliko ljudi, predvsem pa zato, ker je bilo iz tega mesta doma veliko ?lanov posadke, ki so umrli v nesre?i.
Carpathia je v New York priplula 18. aprila 1912 ob 21:30 na pomol ?t. 54. Na pomolu jo je ob mo?nem de?evju pri?akalo okoli 40.000 ljudi. Po izkrcanju je za pre?ivele potnike poskrbelo ve? dobrodelnih organizacij. Ve?ina potnikov se ni zadr?ala v New Yorku in je pot nadaljevala po prvotnih na?rtih. Nekateri pre?iveli potniki so najeli zasebne vlake, da so jih odpeljali domov, Peensylvania Railorad pa je najela poseben vlak, ki je pre?ivele odpeljal v Philadelphio. 214 pre?ivelih ?lanov posadke Titanica so vkrcali na belgijsko ladjo
SS Lapland
in jo poslali nazaj v
Zdru?eno Kraljestvo
. Tudi Carpathia se ni dolgo ?asa zadr?ala v pristani??u, potem ko se je zalo?ila z zalogami, je odplula nazaj v
Evropo
. Kmalu po potopitvi so razli?ne dobrodelne organizacije za?ele zbirate prostovoljne prispevke za svojce ?rtev in pre?ivele. V razli?nih skladih se je nabralo ve? milijonov funtov.
Prihod ladje v New York je povzro?il bes in zaskrbljenost, pri ?emer so ?asopisi, kot prvi tekmovali, ki so poro?ali o zgodbah pre?ivelih. Nekaj novinarjev se je vkrcalo na pilotski ?oln New York, ki je vodil Carpathio v pristani??e, enemu pa je celo uspelo priti na Carpathio ?e preden se je zasidrala na pomolu. ?tiri dni je trajalo, da bi bil sestavljen celoten seznam ?rtev, kar je nagovarjalo sorodnike, ki so ?akali na novice tistih, ki so bili na Titanicu.
Margaret Brown
pri podelitvi nagrade kapitanu Rostronu za zahvalo pri re?evanju.
?e preden so pre?iveli prispeli v New York, so na obeh straneh Atlantika na?rtovali preiskave, da bi odkrili, kaj to?no se je zgodilo, in kaj bi lahko storili, da se kaj takega ne bi ve? zgodilo. Preiskave so potekale tako v Zdru?enih dr?avah Amerike kot v Zdru?enem kraljestvu, pri ?emer so bili prvi v odlo?neje kriti?nih do tradicij in praks ter premagovanje napak, drugi pa bolj tehni?no in strokovno usmerjeni.
Ameri?ka preiskava o nesre?i se je za?ela 19. aprila, dan po prihodu Carpathie v New York. Predsednik, senator William Alden Smith, je ?elel zbrati ra?une potnikov in posadke, medtem ko so bili dogodki v njihovih glavah ?e sve?i. Alden Smith je moral tudi izklicati vse pre?ivele britanske potnike in posadko, ko so bili ?e v ameriki, kar jim je prepre?ilo vrnitev v Veliko Britanijo, preden je bila 25. maja kon?ana ameri?ka preiskava. Britanski tisk je Smith obsodil kot oportunista, ki je neob?utljivo prisilil preiskavo kot sredstvo za pridobitev politi?nega presti?a in izkoristil "njegov trenutek, da bi stal na svetovnem prizori??u". Smith pa je ?e imel sloves kot zagovornik varnosti na ameri?kih ?eleznicah in je ?elel preiskati morebitne zlorabe ?elezni?kega tajkuna J. P. Morgana, kon?nega lastnika Titanica.
Preiskavo britanske uprave za trgovino o nesre?i je vodil Lord Mersey, potekala pa je med 2. majem in 3. julijem. Pod vodstvom odbora za ladijsko trgovino, ki je ladjo predhodno odobril, so nekateri menili, da nima veliko zanimanja za to, ali pa da je ravnanje dru?be White Star ozna?eno kot malomarno.
Vsaka preiskava je izpovedala potnike in posadko Titanica, ?lane posadke ladje
SS Californian
, kapitana Carpathie, Arthurja Rostrona in druge strokovnjake. Britanska preiskava je bila tudi veliko ve?ja strokovna izpoved, zaradi ?esar je bila do takrat najdalj?a in najbolj podrobna preiskovalna sodnica v britanski zgodovini. Obe poizvedbi sta dosegli ?iroko podobne ugotovitve: predpisi o ?tevilu re?evalnih ?olnov, ki so jih morale preva?ati ladje, so bili zastareli, neprimerni in neupo?tevanj; Kapitan Smith ni upo?teval ustreznih opozoril na ledene gore, re?evalni ?olni niso bili do konca napolnjeni, ker posadka ni bila usposobljena za re?evanje, do trka z ledeno goro pa je pri?lo zaradi prevelike hitrosti s katero je ladja plula skozi nevarne vode.
Niti v ugotovitvah preiskave ni bila navedena malomarnost IMM ali White Star Line. Ameri?ka preiskava je zaklju?ila, da je bila nesre?a, ki je sledila obi?ajni praksi, bo?je dejanje. Britanska preiskava je zaklju?ila, da je Smith upo?teval dolgoletno prakso, za katero se prej ni izkazalo, da ni varna, poudaril pa je, da so samo britanske ladje v prej?njem desetletju pripeljale 3,5 milijona potnikov in izgubile le 10 ?ivljenj in zaklju?il, da je Smith storil "samo tisto, kar bi v istem polo?aju storili tudi drugi mo?ki". Lord Mersey se je vendarle zmotil z "izjemno visoko hitrostjo (dvaindvajset vozlov), ki je bila vzdr?evana" po ?tevilnih opozorilih o ledu pri ?emer je to opozoril brez zaviranja, "brez dvoma bi bila napaka v primeru Titanica malomarnost v vsakem podobnem primeru v prihodnosti. "
Priporo?ila so vsebovala mo?ne predloge za ve?je spremembe pomorskih predpisov za izvajanje novih varnostnih ukrepov, na primer zagotavljanje ve? re?evalnih ?olnov, pravilno izvajanje vaj za re?evalne ?olne in brez?i?no opremo na potni?kih ladjah 24 ur. Ustanovljena je bila mednarodna ledena patrulja, ki je spremljala prisotnost ledenih bark v severnem Atlantiku, pomorski predpisi pa so bili mednarodno usklajeni z
Mednarodno konvencijo o varnosti ?ivljenja na morju
, dve leti po nesre?i: oba ukrepa veljata ?e danes. V poro?ilu je bila omenjena tudi ladja SS Californian, ki je bila na dan potopitve od Titanica oddaljena le nekaj milj. Na Californianu so tisto no? na obzorju opazovali neko zelo razsvetljeno ladjo, ki izstreljuje rakete, vendar so rakete videli kot bele, kar ni bil znak za nevarnost, zato niso ukrepali, imeli pa so tudi izklopljen radijski sprejemnik, zato niso dobili klica v sili. Opazovanje neznane ladje je potekalo do 2:15, ko so lu?i nad vodno gladino nenadoma izginile. Preplah je bil narejen ?ele ob 5:30, ko je radijski operater dobil novico o potopitvi Titanica. Po prejemu novice je Californian hitro odplul na kraj nesre?e, kjer je ugotovil, da je pre?ivele potnike ?e pobrala Carpathia. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bila ladja, ki jo je opazoval Californian, res Titanic.
18. maja 1912 je Guglielmo Marconi pred preiskovalnim sodi??em predlo?il dokaze o telegrafiji. Kon?no poro?ilo je priporo?alo, da so vse linijske ladje v pravilnem sistemu in da zadostni upravljavci vzdr?ujejo neprekinjeno storitev.
Manj, kot tretjina ljudi na Titanicu je pre?ivela nesre?o. Nekateri potniki, ki so pre?iveli potop so pozneje, ko so prispeli na krov Carpathie, zaradi raznih po?kodb umrli. ?tevilo smrtnih ?rtev je bilo med 1.1.490 in 1.635 osebami. Razlike pre?ivelih glede spola so bile veliko druga?ne: Pre?iveli so skoraj vsi ?lani posadke, potniki prvega in drugega razreda. V prvem razredu je umrlo veliko ve? mo?kih, kot ?ensk v tretjem razredu. Skupaj je pre?ivelo 50% otrok, 20% mo?kih in 75% ?ensk.
Temperatura vode na mestu, kjer je potonil Titanic, je bila precej nizka. Prispevala je tudi k hitri smrti ?tevilnih potnikov med potopitvijo. Ugotovljeno je bilo, da je imela voda, v ?asu potopa, ? 2 °C. Obi?ajne temperature vode v severnem Atlantiku so bile sredi aprila obi?ajno okrog 7 °C. Nizka temperatura vode je bila klju?ni dejavnik, ki je pogosto povzro?ila smrt ?tevilnim ljudem v nekaj minutah.
Zadnja pre?ivela potnica, Millvina Dean, stara 2 meseca, ko je Titanic potonil in s tem tudi najmlaj?a na krovu ladje, je umrla 31. maja 2009 v starosti 97 let. Dva zelo posebna pre?ivela ?lana posadke sta bila kurja?
Arthur John Priest
in stevardesa
Violet Jessop
, ki je leta 1916 pre?ivela potopitev Titanicove mlaj?e sestrske ladje
HMHS Britannic
in leta 1911 ?e nesre?o njune najstarej?e sestrske ladje
RMS Olympic
.
Po zdaj znanih podatkih je bilo na Titanicu pet Slovencev:
- Franc Karun, iz
Milj
pri
Kranju
, rojen 2. decembra 1872, ?tevilka vozovnice 349256
[2]
- Manca Karun, rojena 1907, ?tevilka vozovnice 349256, ?tiriletna h?i Franca Karuna - potovala sta v
Galesburg
v
Illinois
[3]
- Janez Merkun, iz
Spodnje Bele
pri
Preddvoru
, o njem ni veliko podatkov, mogo?e je tudi zaslediti, da ni bil vkrcan na ladjo
[4]
- Janko Vovk, iz
Save
, starost 21 let, neporo?en, ?tevilka vozovnice 349252
[5]
- Jakob Pa?i?, iz ?trekljevca pri Semi?u
[6]
, star 21 let, neporo?en, ?tevilka vozovnice 315097
[7]
Pre?ivela sta le Franc in Manca Karun, ki naj bi bila re?ena z re?evalnim ?olnom ?tevilka 15.
[8]
[9]
Premec Titanica fotografiran junija 2004.
Veliko ?asa se je mislilo, da je Titanic potonil v celoti, skozi leta pa so se pojavljali ?tevilni na?rti kako bi potopljeno ladjo na?li in jo dvignili na povr?je. Vsi poizkusi iskanja so se zaradi nedovr?ene tehnologije in predvsem zaradi velike globine izkazali za neuspe?ne.
Razbitina Titanica
le?i na veliki globini 3.784 m. Razbitina je bila odkrita ?ele
1. septembra
1985
, ko jo je odkrila francosko ameri?ka ekspedecija pod poveljstvom Roberta Ballarda. Raziskovalna ekipa je ugotovila, da se razbitina ladje nahaja 21,2 km od njenega zadnjega polo?aja kar pomeni, da so bile morebitnim re?evalcem posredovane napa?ne koordinate o lokaciji potapljajo?ega se Titanica. Razbitina se nahaja 2012 km od New Yorka in 1.151 km od Halifaxa. Raziskovalci so ugotovili tudi, da se je ladja med potapljanjem res prelomila saj so se izjave pre?ivelih razlikovale.
Oba kosa ladje (premec in krma) sta z veliko hitrostjo udarila v morsko dno, zaradi ?esa se je premec mo?no zvil, krma pa se v celoti zru?ila. Premec je najbolj ohranjen del in ?e vedno vsebuje nekaj nedotaknjenih notranjih prostorov. V nasprotju s premcem, je krma popolnoma uni?ena; njene palube so padle ena na drugo, ve?ji del trupa pa je bil odtrgan in se la?je raztresel po morskem dnu. Velika ?koda na krmi je verjetno posledica strukturnih po?kodb, ki so nastale med potopom. Tako je bil preostanek krme ob udarcu z morskim dnom uni?en. Trije ladijski propelerji so ?e vedno pritrjeni na krmi. Stranska propelerja sta na pol zakopana v pesku medtem, ko je srednji propeler v celoti zakopan v pesku.
Okoli obeh koncev trupa pa je polje razbitin veliko 8 x 4,. To obmo?je vsebuje na tiso?e predmetov, kjer je kon?ala ve?ina notranje ladijske opreme, kot so pohi?tvo, jedilni pribor in osebni predmeti, ki so padli z ladje, ko je ladja potonila ali pa so bili raztre??eni, ko sta premec in krma tre??ila na morsko dno. Na to obmo?je so padli tudi ladijski dimniki, ki so se raztre??il po morskem dnu. To obmo?je je bilo tudi zadnje po?ivali??e ?rtev s Titanica. Ve?ino trupel in obla?il so zau?ila morska bitja, bakterije, ostalo je pa ?e nekaj ostankov ?evljev, ki so se za bakterije in druga morska bitja izkazali za neu?itne.
16. aprila 2012, en dan po stoti obletnici potopa, so bile v javnost objavljene slike, ki na morskem dnu okrog razbitine prikazujejo nekatere ?love?ke ostanke, kot so ?evlji, prstani, ro?ne ure ipd. Fotografije, ki jih je Robert Ballard med odpravo leta 2004 posnel, dokazujejo, da je to dokaz, da so na morskem dnu neko? le?ala trupla ?rtev.
Razbitina Titanica je trenutno v lasti podjetja RMS Titanic Inc., razbitino pa pomaga ??iti podjetje
UNESCO
. To pomeni, da bodo vse dr?ave pogodbenice konvencije prepovedale ropanje, komercialno izkori??anje, prodajo ter ?irjenje ostankov in predmetov. Zaradi lokacije razbitine v mednarodnih vodah in pomanjkanja izklju?ne pristojnosti nad razbitino, konvencija predvideva sistem dr?avnega sodelovanja, s katerim se dr?ave medsebojno obve??ajo o morebitnih dejavnostih v zvezi s starodavnimi razbitinami kot je Titanic in sodelujejo pri prepre?evanju neznanstvenih ali neeti?nih posegov. Ker razbitina le?i v mednarodnih vodah med ZDA in Zdru?enim Kraljestvom, morata vsako odpravo dovoliti ameri?ka in britanska vlada.
Od leta 1985, ko je bila razbitina odkrita, pa do danes je razbitino ladje obiskalo ?e veliko odprav, raziskovalcev, znanstvenikov, filmskih re?iserjev, re?evalcev in turistov, nekateri izmed njih so na povr?je dvignile tudi ?tevilne ladijske predmete, ki so danes na ogled v muzejih, na dra?bah in razstavah. Z leti se je stanje ladijske razbitine mo?no poslab?alo zlasti zaradi naklju?nih po?kodb podmornic, predvsem pa zaradi hitrej?e rasti bakterij, ki jedo ?elezo na trupu. Leta 2006 je bilo ocenjeno, da bodo v prihodnjih 50 letih morje in mikroorganizmi ladjo razgradili, kar bo pustilo le trpe?nej?o notranjo ladijsko opremo, prepleteno s kupom rje na morskem dnu.
Dodatni potopi podmornic leta 2019 so ugotovili nadaljnjo poslab?anje razbitine, vklju?no z izgubo kapitanove kadi. Med 29. julijem in 4. avgustom 2019 sta v ladijsko razbitino tr?ili dve osebni podmornici, ki sta raziskovali razbitino in snemali dokumentarni film. EYOS Expeditions je izvedel odpravo. Poro?ali so, da so mo?ni tokovi potisnili podmornico v razbitino, kar je pustilo rde? made? rje na strani podmornice. Poro?ilo ni omenilo, ali je potopljeni Titanic utrpel kak?no ?kodo.
Prvi film o potopu Titanica, Saved from the Titanic, je bil posnet 29 dni po potopu ladje, v filmu pa je nastopila tudi pre?ivela oseba
Dorothy Gibson
, oble?ena v isti obleki s katero je pre?ivela potop. Britanski film A Night To Remember (1958) ?e danes velja za najbolj zgodovinsko natan?en film, ki prikazuje potapljanje ladje. Do sedaj je najbolj znan, najbolj priljubljen in najbolj finan?en film
Titanic
(1997), ki ga je re?iral
James Cameron
, v filmu pa sta v glavni vlogi nastopila
Leonardo DiCaprio
in
Kate Winslet
. Film je bil nagrajen z 11 oskarji. Poleg tega je bilo posnetih tudi veliko dokumentarnih filmov, med njimi so Saving the Titanic, Waking the Titanic,... Izdane so bile tudi ?tevilne videoigre o Titanicu.
Nesre?o Titanica so po?astili s ?tevilnimi spomeniki in spomeniki ?rtvam, postavljeni v ve? angle?ko govore?ih dr?avah, zlasti v mestih, ki so utrpela pomembnega ?oka. Ti so vklju?evali
Southampton
,
Liverpool
in
Belfast
v Zdru?enem kraljestvu;
New York
in
Washington, D.C.
v ZDA; in Cork (prej Queenstown) na Irskem. ?tevilni muzeji na svetu so posve?eni Titanicu; najve?ji in najvidnej?i je v Belfastu, kjer je bila ladja zgrajena. V Novi ?kotski je Halifaxov pomorski muzej Atlantika prikazal predmete, ki so jih nekaj dni po nesre?i odstranili iz morja. Vklju?ujejo kose lesa, kot so obloge iz ladijskega prvega razreda in originalne le?alnike in predmete, odstranjene od ?rtev.
- ↑
Titanic's Prime Mover - An Examination of Propulsion and Power
, Encyclopedia Titanica, pridobljeno 5. julija 2012.
- ↑
Mr Franz Karun
, Encyclopedia Titanica, pridobljeno 29. decembra 2011.
- ↑
Miss Manca Karun
, Encyclopedia Titanica, pridobljeno 29. decembra 2011.
- ↑
Mr Johann Markun
, Encyclopedia Titanica, pridobljeno 29. decembra 2011.
- ↑
Mr Janko Vovk
, Encyclopedia Titanica, pridobljeno 29. decembra 2011.
- ↑
≫dLib.si - Slovenec: politi?en list za slovenski narod≪
.
www.dlib.si
. Pridobljeno 9. septembra 2019
.
- ↑
≫Jakob Pasic : Titanic Victim≪
.
Encyclopedia Titanica
(v angle??ini)
. Pridobljeno 9. septembra 2019
.
- ↑
Lucija Kav?i?:
Poti so vodile na vse strani sveta
(v Demokracija, 40/XV, 7.10.2010), 47.
- ↑
Slovenski potniki, ki so s Titanikom zapluli na usodno potovanje
, RTV SLO, 16. december 2011.
(angle?ko)
(nem?ko)
Potni?ke ladje
|
|---|
| Oceanske linijske ladje
| |
|---|
Potni?ke kri?arke
(razredi)
| |
|---|
| Drugo
| Parniki
| |
|---|
Predlagane ladje
| |
|---|
Trajekti
| |
|---|
|
|---|
Vse oceanske linijske ladje so na parni pogon (parni stroj ali parna turbina), izjema sta bili le dizelska Queen Mary 2 in turboelektri?na Normandie, vse potni?ke kri?arke so na dizelski pogon.
|
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|