Kalabrija (italijansko) Calabria (kalabrijsko) Calabbria (gr?ko-kalabrijsko) Kalavria (arbere?ko) Kalabri
De?ela
(italijansko) Regione Calabria (gr?ko) Περιφ?ρεια Καλαβρ?α? (albansko) Rajon Kalabri
Zastava Grb
39°0′N 16°30′E  /  39.000°N 16.500°E  / 39.000; 16.500
Sede?	Catanzaro
Povr?ina
? Skupno	15.082 km 2
Prebivalstvo   (31. 8. 2023) [1]
? Skupno	1.833.973
? Gostota	120 preb./km 2

Kalabrija ( italijansko Calabria , kalabrijsko Calabbria , gr?ko-kalabrijsko Kalavria , arbere?ko Kalabri ) je polotok na jugu Italije oz. Apeninskega polotoka in obenem ena od dvajsetih de?el , ki sestavljajo Italijo . Glavno mesto je Catanzaro , najve?je pa Reggio Calabria . Na severu meji z de?elo Bazilikata , na zahodu s Tirenskim morjem (od zaliva Policastro na severu preko ju?nej?ega zaliva Svete Eufemije ), na vzhodu z Jonskim morjem ( Tarantski zaliv in ju?neje bisteno manj?i zaliv Squillace ), na jugu pa jo Mesinska o?ina lo?i od Sicilije . Deli se na pet pokrajin : Catanzaro (80 ob?in ), Cosenza (155 ob?in), Crotone (27 ob?in), Reggio Calabria (97 ob?in), Vibo Valentia (50 ob?in) in ?teje slaba 2 milijona prebivalcev. Pod Kalabrijo spadata tudi dva majhna otoka blizu tirenske obale, in sicer Isola di Dino in Isola di Cirella .

Zemljepisna lega in podnebje [ uredi | uredi kodo ]

Kalabrija je gri?evnata (49 %) in gorata (42 %) de?ela. Gorovje je znano pod skupnim imenom Kalabrijske Alpe , saj je po sestavu prete?no granitsko in torej ne spada k Apeninom . Ravninski svet ob vzno?ju gora, posebno jonska obala , je ilovnat in sljudast , torej neprimeren za obdelovanje. Osrednja pokrajina je visoka planota imenovana Sila , ki je popolnoma prekrita z gozdovi . Na skrajnem jugu jo zapira Aspromonte , ki je sorazmerno nizko: najvi?ji vrhovi so: Pollino (2271 m), Monte Botte Donato (1928 m) in Montalto (1955 m) in skoraj neobljudeno gorovje, od leta 1994 narodni park . Edini ve?ji reki sta Crati in Neto . Zna?ilnost de?ele so fiumare , ki so vodni tokovi brez dolo?enega izvira : vodo jim dona?a ne?teto manj?ih potokov in ve? obdobnih velikih slapov , ki jih zgodaj spomladi ustvarja kopne?i sneg . Zaradi strmih pobo?ij, ki pogojujejo dol?ino tokov in dero?nost vode, se fiumare globoko zare?ejo v skale in izdolbejo prave kanjone . Zadnji del fiumar , ?e blizu izliva, je pa ?iroka in plitva struga , posejana z gru??em in peskom . Veliko je umetnih jezer , ve?ina na podro?ju Sile.

Podnebje je sredozemsko, s temperaturami med 10 °C in 40 °C. V vi?inah je podnebje ponekod skoraj alpsko, saj so zime izredno mrzle in sne?ene, poletja pa sorazmerno hladna. Rastlinstvo se razlikuje v glavnem glede na nadmorsko vi?ino . Do 600 metrov je povsod makija in raste predvsem oljka , do 1000 m raste kostanj in hrast , vi?e pa bukev in smreka .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Znani so grafiti v kraju Papasidero, ki pri?ajo, da je bil ?lovek prisoten v Kalabriji ?e 12.000 let od tega. Tudi gr?ka mitologija govori o junakih, ki naj bi 900 let pred padcem Troje pri?li iz Sirije v te kraje, in o njihovem potomcu Italu, po katerem naj bi dobilo ime njegovo pleme in pozneje vse ozemlje. Zgodovina govori, da je poleg njih bivalo na polotoku tudi oskijsko pleme Bruci , a obe plemeni sta se morali umakniti, ko so de?elo zasedli Grki , ki so tu ustanovili kolonijo Velika Gr?ija ( Magna Graecia ). Prihod Rimljanov v tretjem stoletju je odvzel gr?ki koloniji oblast in ekonomsko samostojnost, ne pa kulture . Slavna gr?ka preteklost je zapustila neizbrisne posledice. ?e dandanes se na primer ponekod v Kalabriji govori jezik (imenovan ≫grecano≪), ki sloni na anti?ni gr??ini . Posebne zgodovinske va?nosti so samostani , kjer so gr?ki menihi ohranili veliko prevodov klasi?nih avtorjev, ki so bili drugod v srednjem veku uni?eni. Po Rimljanih so po raznih vojnah pri?li na oblast bizantinci , pozneje Langobardi in leta 1061 Normani . De?ela je potem bila vklju?ena v Neapeljsko kraljevino in kot njen del je bila pod vlado Habsbur?anov , ?pancev , Avstrijcev in Burbonov , za kratek ?as tudi Francozov .

V srednjem veku in vse do konca osemnajstega stoletja so de?elo napadali morski roparji, zaradi ?esar se je prebivalstvo umaknilo v notranjost in se ni dosti vklju?evalo v politiko . Kot drugod po ju?ni Italiji, se je tudi v Kalabriji razvilo razbojni?tvo, ki je bilo v teh krajih ?e posebno socialnega zna?aja, ?eprav seveda ne brez izklju?no kriminalnih elementov.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Zgodovinski umik prebivalstva iz javnega ?ivljenja je negativno vplival na razvoj ?e sicer skromnega kmetijstva . Ob zedinjenju Italije (1861) je bila de?ela fevdalno urejena in novi zakoni , ki niso uvedli sanacijskih ukrepov, stanja niso spremenili. ?ele v drugi polovici preteklega stoletja je drobljenje velikih posesti dovolilo privatne pobude in intenzivno kmetovanje, ki se povezuje s predelovalno ?ivilsko industrijo . Glavni pridelki so ?ito , oljka, agrumi , vinska trta in kostanj. Tudi ?ivinoreja je precej razvita. V gorskih krajih ?ivina ( govedo , pra?i?i in drobnica ) ne pozna hlevov, ker se spomladi in jeseni seli na ugodnej?e pa?nike, in je torej le delno v doma?i reji. Pomemben je ribolov , predvsem na tuno in me?arico . Industrija je skromna.

Danes je glavna gospodarska panoga turizem . Izredne naravne lepote Kalabrije in bogata zgodovina, ki je razvidna iz ne?tetih arheolo?kih najdi??, so glavni vzroki za vedno ve?je turisti?no povpra?evanje. V zadnjih desetletjih se je de?ela tudi temu primerno odzvala z dobrimi gostinskimi storitvami.

Ob?ine [ uredi | uredi kodo ]

#	Ob?ina	Pokrajina/Metropolitansko mesto	Prebivalci	Povr?ina (km²)
1	Reggio Calabria	Reggio Calabria	171 468	239,04
2	Catanzaro	Katanzaro	84 983	112,72
3	Corigliano-Rossano	Cosenza	73 824	346,56
4	Lamezia Terme	Katanzaro	66 898	162,43
5	Cosenza	Cosenza	63 561	37,86
6	Crotone	Crotone	57 927	179,83
7	Rende	Cosenza	36 188	55,28
8	Vibo Valentia	Vibo Valentia	31 211	46,57
9	Castrovillari	Cosenza	20 765	130,64
10	Montalto Uffugo	Cosenza	20 061	76,67
11	Acri	Cosenza	19 125	200,63
12	Gioia Tauro	Reggio Calabria	19 089	39,87
13	Palmi	Reggio Calabria	17 808	32,12
14	Siderno	Reggio Calabria	17 527	31,86
15	Isola di Capo Rizzuto	Crotone	17 189	126,65
16	Cassano all'Ionio	Cosenza	16 540	159,07
17	San Giovanni in Fiore	Cosenza	16 060	282,53
18	Taurianova	Reggio Calabria	14 837	48,55
19	Paola	Cosenza	14 751	42,88
20	Rosarno	Reggio Calabria	14 533	39,56
21	Amantea	Cosenza	13 873	29,46
22	Ciro Marina	Crotone	13 840	41,68
23	Villa San Giovanni	Reggio Calabria	12 852	12,17
24	Locri	Reggio Calabria	11 810	25,75
25	Scalea	Cosenza	11 069	22,56
26	Melito di Porto Salvo	Reggio Calabria	10 553	35,41
27	Polistena	Reggio Calabria	9 893	11,77
28	Bisignano	Cosenza	9 787	86,20
29	Cittanova	Reggio Calabria	9 730	61,98
30	Crosia	Cosenza	9 671	21,10

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
• Istituto Nazionale di Statistica ISTAT

1. ↑ ≫Bilancio demografico mensile anno 2023 (dati provvisori)≪ . demo.istat.it . ISTAT.