Janez Pavel II.
, rojstno ime
Karol Jozef Wojtyła
,
pape?
in
svetnik
, *
18. maj
1920
,
Wadowice
,
Poljska
, †
2. april
2005
,
Vatikan
.
Janez Pavel II. je postal prvi neitalijanski pape? po 455 letih in obenem prvi
slovanskega
porekla, ko je bil 16. oktobra 1978 izvoljen za pape?a.
Rojen je bil na ju?nem Poljskem v
dru?ini
nekdanjega
avstro-ogrskega
?astnika
. Rojstno ime Karel je dobil po nedavno preminulem zadnjem avstrijskem cesarju
Karlu I. Habsbur?ko-Lotarin?kem
, pod katerim je njegov o?e slu?il kot ?astnik v cesarski vojski.
[11]
?e v mladosti se je spoznal s
krakovsko
judovsko
skupnostjo in pre?ivel
nacisti?no
okupacijo. V
duhovnika
je bil
posve?en
1. novembra 1946. Na poljskih
univerzah
je pou?eval
etiko
in leta 1958 postal krakovski
pomo?ni ?kof
, ?ez ?tiri leta pa je prevzel tudi vodenje
?kofije
.
30. decembra 1963 ga je pape?
Pavel VI.
imenoval za krakovskega
nad?kofa
. Sodeloval je na
drugem vatikanskem cerkvenem zboru
.
Leta 1967 je postal
kardinal
. Leta 1978 je tako sodeloval na
konklavah
, kjer so po smrti Pavla VI. za novega pape?a izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepri?akovani smrti po le 33 dneh pape?evanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobi?ajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega pape?a. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.
13. maja 1981 je nad njim na
trgu sv. Petra
v
Rimu
Turek
Mehmet Ali A?ca
izvedel poskus
atentata
. Kasneje je pape?
atentatorja
obiskal v
zaporu
, vsebina njunih pogovorov pa ?e danes ni znana. ?lani
teroristi?ne
mre?e
Al Kaida
so med njegovim obiskom na
Filipinih
januarja 1995 pripravljali ?e en atentat na pape?a. Na dan atentata so bili razkrinkani.
?eprav je na pape?ki polo?aj pri?el mlad (ukvarjal pa se je tudi s
?portom
), sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o
raku
, trpel pa je tudi za
Parkinsonovo boleznijo
. Ni mogel ve? hoditi, te?ko je govoril in slabo sli?al, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim sre?ali, pravijo, da je bil du?evno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odlo?en, da bo na polo?aju vztrajal do smrti ali do poslab?anja du?evnega stanja.
Po zgledu predhodnika se je odlo?il poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil pape?ke tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega pape?a, je ukinil tudi
onikanje
samega sebe, vse v duhu pape?kega naziva
Servus Servorum Dei
(Slu?abnik bo?jih slu?abnikov).
Janez Pavel II. je potoval v ve? kot 100 de?el, kjer je pritegnil velike mno?ice vernikov. Dvakrat je obiskal tudi
Slovenijo
. Prvi? med 17. in 19. majem 1996, ko je obele?il 1250. obletnico
kr??anstva
na Slovenskem. Iz tega obiska je verjetno najbolj znan stavek s sre?anja z mladimi na
postojnskem
letali??u
(ravno na njegov 76. rojstni dan):
Pape? 'ma vas rad.
Drugi obisk Slovenije je trajal le pol dneva. To je bilo 19. septembra 1999 ob
beatifikaciji
Antona Martina Slom?ka
. Postal je prvi pape?, ki je obiskal
Anglijo
, kjer je molil tudi v
anglikanski
katedrali v
Canterburyju
. Potoval je tudi v
Izrael
, kjer se je simboli?no dotaknil
Zidu objokovanja
z namenom prispevati k spravi med
Judi
in
kristjani
. Bil je tudi prvi pape?, ki je kdaj stopil v
mo?ejo
(
Mo?eja Omajadov
,
Damask
, 6. maj 2001). Kadar mu je zdravstveno stanje dopu??alo, je tradicionalni
bo?i?no
in
velikono?no
poslanico izrekel v mno?ici
jezikov
, tudi v
sloven??ini
. Tudi ob obeh obiskih Slovenije je govoril v sloven??ini.
Za bla?ene je proglasil ve? ljudi (1.340 do oktobra 2004) kot katerikoli njegov predhodnik.
Leta 2001 so mu zdravniki postavili diagnozo
Parkinsonova bolezen
. Informacija o bolezni je bila javnosti razkrita ?ele leta 2005.
[12]
Umrl je 2. aprila 2005 ob 21.37 uri, najverjetneje zaradi zapletov obstoje?e bolezni.
Razglasitev za svetnika
[
uredi
|
uredi kodo
]
13. maja 2005 je njegov naslednik
Benedikt XVI.
najavil, da bo za?el postopek
beatifikacije
in tako presko?il obi?ajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pri?el 28. junija istega leta. 1. maja 2011, na Nedeljo Bo?jega usmiljenja,
[13]
ga je njegov naslednik
Pape? Benedikt XVI.
razglasil za bla?enega na
Trgu sv. Petra
v
Rimu
. Navzo? je bil poldrugi milijon ljudi.
19. decembra 2009 ga je njegov naslednik
pape? Benedikt XVI.
razglasil za
bo?jega slu?abnika
[14]
[15]
.
Pape? Fran?i?ek
je 30. septembra 2013 na rednem konzistoriju razglasil, da bo bla?enega pape?a Janeza Pavla II. (skupaj z
bla?enim Janezom XXIII.
) 27. aprila 2014 razglasil za svetnika
[16]
, kar je potem tudi storil.
V Sloveniji mu je posve?ena kapela v
cerkvi sv. Duha
v Sto?icah v Ljubljani
[17]
in kapela v
cerkvi bl. Antona Martina Slom?ka
v Ko?akih v Mariboru, v katere oltarju so vgrajene tudi pape?e relikvije.
[18]
V Ljubljani se po njem imenuje
Ulica Janeza Pavla II.
(po preimenovanju Zrinjskega ceste leta 1997),
[19]
na kateri se nahaja tudi sede?
Apostolske nunciature v Sloveniji
. Bronast kip Janeza Pavla II. se nahaja na
Brezjah
ob
baziliki
, kamnit pa v
Skorbi
v va?kem sredi??u.
[20]
Glavni ?lanek:
Pape?ki obiski v Sloveniji
.
Janez Pavel II. je bil po
Piju VI.
prvi pape?, ki je obiskal slovenske de?ele. V Sloveniji je bil dvakrat:
- 18. maj 1996,
Hipodrom Sto?ice
, pri ma?i se je zbralo 105.000 ljudi
- 18. maj 1996,
Letali??e Postojna
, pri ma?i in praznovanju pape?evega rojstnega dne se je zbralo 70.000 mladih
- 19. maj 1996,
Letali??e Maribor
, pri ma?i se je zbralo 100.000 ljudi
- 19. september 1999,
Betnava
, na beatifikaciji Antona Martina Slom?ka je bilo skoraj 200.000 ljudmi.
Za okro?nice glej
Seznam pape?kih okro?nic
.
- ↑
Иоанн Павел II //
Большая советская энциклопедия
: [в 30 т.]
? 3-е изд. ?
Moskva
:
Советская энциклопедия
, 1969.
- ↑
2,0
2,1
SNAC
? 2010.
- ↑
filmportal.de
? 2005.
- ↑
4,0
4,1
Record #118558064
// Gemeinsame Normdatei
? 2012?2016.
- ↑
Eddy M., Kulish N.
Hitching a Name to a Star, Then Watching It Set
? 2013. ? ISSN
0362-4331
- ↑
Find a Grave
? 1996.
- ↑
http://www.loc.gov/resource/lcwa00085477.rUaOsjI0RaizrARXM1lLGA/
- ↑
Optional Memorial of St. John Paul II - October 22, 2014 - Liturgical Calendar
- ↑
POPE JOHN PAUL II bw Poster by Ylli Haruni
- ↑
Katalog Nem?ke nacionalne knji?nice
- ↑
Karel in Cita ? vladarja in svetnika za dana?nji ?as
, Dru?ina.si, pridobljeno 22. oktober 2018.
- ↑
≫Vatican hid Pope's Parkinson's disease diagnosis for 12 years≪
.
www.telegraph.co.uk
. Pridobljeno 26. decembra 2021
.
- ↑
Nedeljo Bo?jega usmiljenja je uvedel na 2. velikono?no ali Belo nedeljo ravno bla?eni Janez Pavel II.
- ↑
Pope paves way to beatification of John Paul II
, Bbc.co.uk, pridobljeno 14. januar 2011.
- ↑
Ko se za?ne za nekoga postopek za beatifikacijo, si pridobi ?astni naslov "Bo?ji slu?abnik". Ko je postopek kon?an, pa postane "?astitljivi".
- ↑
Dru?ina, letnik 62, ?t. 40/2013, str. 4.
- ↑
Posvetitev cerkve v Sto?icah
, Dru?ina.si, pridobljeno 16. november 2018.
- ↑
Posvetitev ?upnijske cerkve v Ko?akih
, Dru?ina.si, pridobljeno 9. oktober 2019.
- ↑
1290. Odlok o spremembi imena ulice na obmo?ju Mestne ob?ine Ljubljana, stran 1804.
, Uradni-list.si, pridobljeno 16. november 2018.
- ↑
Hajdina-Skorba:Va?ko sredi??e bo krasil velik kip Janeza Pavla II.
, Tednik.si, pridobljeno 16. november 2018.
|
---|
|
Pape?i na prehodu stoletij so uvr??eni v tisto stoletje, v katerem so dlje delovali.
|
|
---|
- 1927:
Charles Lindbergh
- 1928:
Walter Chrysler
- 1929:
Owen Young
- 1930:
Mahatma Gandhi
- 1931:
Pierre Laval
- 1932:
Franklin Delano Roosevelt
- 1933:
Hugh Johnson
- 1934:
Franklin Delano Roosevelt
- 1935:
Haile Selassie I.
- 1936:
Wallis Simpson
- 1937:
?ang Kaj-?ek
in
Soong May-ling
- 1938:
Adolf Hitler
- 1939:
Josif Stalin
- 1940:
Winston Churchill
- 1941:
Franklin Delano Roosevelt
- 1942:
Josif Stalin
- 1943:
George Catlett Marshall
- 1944:
Dwight Eisenhower
- 1945:
Harry Truman
- 1946:
James F. Byrnes
- 1947:
George Catlett Marshall
- 1948:
Harry Truman
- 1949:
Winston Churchill
- 1950:
Ameri?ki bojevnik
- 1951:
Mohamed Mosadek
- 1952:
Kraljica Elizabeta II.
- 1953:
Konrad Adenauer
- 1954:
John Dulles
- 1955:
Harlow Curtice
- 1956:
Mad?arski bojevnik za svobodo
- 1957:
Nikita Hru??ev
- 1958:
Charles de Gaulle
- 1959:
Dwight Eisenhower
- 1960: ameri?ki
znanstveniki
(zastopali so jih
Linus Carl Pauling
,
Isidor Rabi
,
Edward Teller
,
Joshua Lederberg
,
Donald A. Glaser
,
Willard Libby
,
Robert Woodward
,
Charles Draper
,
William Shockley
,
Emilio Segre
,
John Enders
,
Charles Townes
,
George Beadle
,
James Van Allen
in
Edward Purcell
)
- 1961:
John F. Kennedy
- 1962:
Pape? Janez XXIII.
- 1963:
Martin Luther King mlaj?i
- 1964:
Lyndon Baines Johnson
- 1965:
William Westmoreland
- 1966:
Petindvajset in mlaj?i
- 1967:
Lyndon Baines Johnson
- 1968: astronavti (
Frank Borman
,
Jim Lovell
,
William Anders
)
- 1969:
ameri?ki srednji razred
- 1970:
Willy Brandt
- 1971:
Richard Nixon
- 1972:
Richard Nixon
,
Henry Kissinger
- 1973:
John Sirica
- 1974:
Kralj Faisal
- 1975: ameri?ke ?enske (zastopale so jih
Betty Ford
,
Carla Hills
,
Ella Grasso
,
Barbara Jordan
,
Susie Sharp
,
Jill Conway
,
Billy Jean King
,
Susan Brownmiller
,
Addie Wyatt
,
Kathleen Byerly
,
Carol Sutton
in
Alison Cheek
)
- 1976:
Jimmy Carter
- 1977:
Anvar Sadat
- 1978:
Deng ?jaoping
- 1979:
Ajatola Homeini
- 1980:
Ronald Reagan
- 1981:
Lech Wał?sa
- 1982:
ra?unalnik
- 1983:
Ronald Reagan
,
Jurij Andropov
- 1984:
Peter Ueberroth
- 1985:
Deng ?jaoping
- 1986:
Corazon Aquino
- 1987:
Mihail Sergejevi? Gorba?ov
- 1988: ogro?ena
Zemlja
- 1989:
Mihail Sergejevi? Gorba?ov
- 1990:
George H. W. Bush
- 1991:
Ted Turner
- 1992:
Bill Clinton
- 1993: mirovniki;
Nelson Mandela
,
F.W. de Klerk
,
Jaser Arafat
,
Jicak Rabin
- 1994:
Pape? Janez Pavel II.
- 1995:
Newt Gingrich
- 1996:
David Ho
- 1997:
Andy Grove
- 1998:
Bill Clinton
,
Kenneth Starr
- 1999:
Jeffrey P. Bezos
- 2000:
George W. Bush
- 2001:
Rudolph Giuliani
- 2002:
?vi?ga?i
:
Cynthia Cooper
(
Worldcom
),
Sherron Watkins
(
Enron
),
Coleen Rowley
(
FBI
)
- 2003:
ameri?ki vojak
- 2004:
George W. Bush
- 2005: dobri samarijani;
Bono
,
Bill Gates
,
Melinda Gates
- 2006:
vi
- 2007:
Vladimir Putin
- 2008:
Barack Obama
- 2009:
Ben Bernanke
- 2010:
Mark Zuckerberg
- 2011:
protestnik
- 2012:
Barack Obama
- 2013:
Pape? Fran?i?ek
- 2014:
Jerry Brown
,
Kent Brantly
,
Ella Watson-Stryker
,
Foday Gollah
,
Salome Karmah
- 2015:
Angela Merkel
- 2016:
Donald Trump
- 2017: ?rtve spolnih zlorab
- 2018: varuhi;
D?amal Ha?okd?i
,
Maria Ressa
, novinarji
Capital Gazette
in
Wa Lone
ter
Kyaw Soe Oo
- 2019:
Greta Thunberg
- 2020:
Joe Biden
in
Kamala Harris
- 2021:
Elon Musk
- 2022:
Volodimir Zelenski
in duh Ukrajine
- 2023:
Taylor Swift
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|