Indija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Republika Indija
???? ???????
Bh?rat Ga?ar?jya
Republic of India
Zastava Indije
Zastava
Državni emblem Indije
Dr?avni emblem
Geslo:  Satjameva d?ajate ( sanskrt )
??????? ????   (v  devanagariju )
Samo resnica zmaga [1]
Himna:   D?ana gana mana ( bengal??ina )
Ti vlada? mislim vseh ljudi [2]
Dr?avna pesem [4]
Vande mataram
Klanjam se ti, Mati [3]
Lega Indije (svetlo zeleno: ozemlja, ki si jih Indija lasti, a jih ne nadzoruje)
Lega Indije (svetlo zeleno: ozemlja, ki si jih Indija lasti, a jih ne nadzoruje)
Glavno mesto New Delhi
Najve?je mesto Mumbaj
Uradni jeziki
Uvr??eni jeziki
8. amandma:
Demonim(i) Indijec, Indijka
Vlada federativna parlamentarna republika [8] [9]
Droupadi Murmu
Narendra Modi
Neodvisnost  
od britanske kolonialne oblasti
? razgla?ena
15. avgusta 1947
26. januarja 1950
Povr?ina
? skupaj
3.287.263 km 2 [a] ( 7. )
? voda (%)
9,56
Prebivalstvo
? ocena 2023 [11]
1.428.627.663 ( 1. )
? popis 2011 [12] [13]
1.210.854.977 ( 2. )
? gostota
423,3/km 2 ( 30. )
BDP  (ocena 2023) [14]
? skupaj (nominal.)
3,737 bilijona $ ( 5. )
? skupaj ( PKM )
13,033 bilijona $ ( 3. )
? na preb. (nominal.)
2601 $ ( 139. )
? na preb. (PKM)
9073 $ ( 127. )
Gini   (2019) 35,7 [15]
srednji
HDI   (2021) 0,633 [16]
srednji  ·  132.
Valuta indijska rupija (?) ( INR )
?asovni pas UTC  +5:30 ( IST )
?  poletni
se ne uporablja
Klicna koda +91
Internetna domena .in

Indija (uradno Republika Indija ; hindi : ???? ??????? Bh?rat ga?ar?jya ) je dr?ava v Ju?ni Aziji . Po ustavi je parlamentarna federativna republika 28 zveznih dr?av in 7 zveznih ozemelj. Po geografski povr?ini je na sedmem, po ?tevilu prebivalstva pa na prvem mestu med dr?avami in tako demokracija z najve? prebivalci na svetu. Na zahodu meji na Pakistan , na severovzhodu na Kitajsko , Nepal in Butan , na vzhodu pa na Banglade? in Mjanmar . Njena obala, dolga 7517 kilometrov, meji na jugu na Indijski ocean , na zahodu na Arabsko morje ter na vzhodu na Bengalski zaliv . [17] Bli?nje dr?ave v Indijskem oceanu so ?rilanka , Maldivi in Indonezija .

Indijska podcelina , domovina indske civilizacije in podro?je zgodovinskih trgovskih poti in ogromnih imperijev, je ve?ino svoje dolge zgodovine slovela po svojem gospodarskem in kulturnem bogastvu. [18] Tu so nastale velike svetovne religije hinduizem , budizem , d?ainizem in sikhizem ; zaratustrstvo , judovstvo , kr??anstvo in islam , ki so prav tako v veliki meri oblikovali indijsko kulturo, pa so se sem raz?irili v prvem tiso?letju na?ega ?tetja. Po aneksiji Britanske vzhodnoindijske dru?be in britanski kolonizaciji sredi 19. stoletja je Indija leta 1947 po boju za neodvisnost s ?irokim nenasilnim uporom postala sodobna nacionalna dr?ava.

Indija ima dvanajsto najve?je gospodarstvo na svetu po tr?nih deviznih te?ajih in ?etrto najve?je po kupni mo?i. Gospodarske reforme so jo preoblikovale v drugo najhitreje rasto?e gospodarstvo; [19] kljub temu jo ?e vedno prizadeva visoka stopnja rev??ine, [20] nepismenosti in nedohranjenosti . Poleg pluralisti?ne , ve?jezi?ne in ve?etni?ne dru?be Indijo odlikuje tudi raznovrstnost ?ivalstva in rastlinstva.

Izvor imena [ uredi | uredi kodo ]

Ime Indija izvira iz imena Ind , to pa iz staroperzijske besede Hindu , iz sanskrtskega Sindhu , zgodovinskega krajevnega poimenovanja reke Ind. [21] Stari Grki so Indijce imenovali Indoi (Ινδο?), ljudje Inda. [22] Indijska ustava priznava kot enakovredno uradno ime tudi Bharat ( izgovarjava   ( pomo? · info ) , /b??ːr?t?/ ), sicer obi?ajno poimenovanje dr?ave v ?tevilnih indijskih jezikih. [23] Kot sopomenka za vso Indijo se ob?asno uporablja tudi beseda Hindustan , perzijski izraz za ≫De?elo hindujcev≪, sicer zgodovinsko ime za Severno Indijo . [24]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Zgodovina Indije .

Najstarej?i poznani sledovi ljudi v Indiji so kamenodobna skalnata zato?i??a s poslikavami Bhimbetka v zvezni dr?avi Madja Prade? . Prve dokumentirane stalne naselbine so se pojavile pred okrog 9000 leti in se polagoma razvile v indsko civilizacijo , [25] okrog 3300 pr. n. ?t. v zahodni Indiji. Sledilo ji je vedsko obdobje , ki se je kon?alo v 5. stoletju pr. n. ?t. in v katerem so nastali hinduizem ter nekateri drugi kulturni vidiki zgodnje indijske dru?be. Od 500 pr. n. ?t. naprej so v Indiji nastala ?tevilna neodvisna kraljestva in republike, poznani kot mahad?anapade. [26]

Poslikave v jamah Ad?anta v Aurangabadu, Mahara?tra, 6. stoletje

V 3. stoletju pr. n. ?t. se je ve?ina Ju?ne Azije pod ?andraguptom Maurjem zdru?ila v Maurijsko cesarstvo in se razcvetela pod A?okom Velikim . [27] Od 3. stoletja n. ?t. je v obdobju Guptskega imperija nastopilo obdobje, imenovano anti?na ≫ indijska zlata doba ≪ . [28] [29] V Ju?ni Indiji so vladali ?alukji in ?oli . Pod njihovim pokroviteljstvom sta cveteli znanost, tehnika, umetnost , knji?evnost , astronomija in filozofija .

Po vdorih iz Srednje Azije med 10. in 12. stoletjem je ve?ina Severne Indije pripadla Delhijskemu sultanatu in pozneje Mogulskemu cesarstvu . Mogulski cesarji so svoje ozemlje raz?irili na ve?ino indijske podceline. V Severovzhodni Indiji pa je bilo kot eno od redkih, ki so vzdr?ala mogulsko ekspanzijo, glavna sila ahomsko kraljestvo Asam .

V 16. stoletju so Indijo z namenom trgovanja za?ele obiskovati evropske dr?ave, npr. Portugalska , Nizozemska , Francija in Anglija ter pozneje izkoristile nesoglasja med indijskimi kraljestvi in v dr?avi ustanovile kolonije . Do leta 1856 je bila ve?ina Indije pod nadzorom Britanske vzhodnoindijske dru?be . [30] Leto pozneje se je za?el vseindijski upor voja?kih enot in kraljestev, imenovan Prva indijska vojna za neodvisnost ali Sepojski upor , in resno ogrozil oblast Britanske dru?be, a se vendarle kon?al neuspe?no. Indija je nato kot kolonija britanskega imperija pri?la pod neposredno oblast britanske krone.

Mahatma Gandhi (desno) in D?avaharlal Nehru, 1937. Nehru je leta 1947 postal prvi indijski predsednik vlade.

V prvi polovici 20. stoletja so Indijski narodni kongres in druge politi?ne organizacije spro?ile vsenarodni indijski boj za neodvisnost. V 1920-ih in 1930-ih letih so v gibanju, ki ga je v skladu z doktrino ahimse ali nenasilja vodil Mahatma Gandhi , v mno?i?nih akcijah dr?avljanske nepokor??ine sodelovali milijoni protestnikov. [31] 15. avgusta 1947 si je Indija kon?no priborila neodvisnost od britanske oblasti, vendar pa je bila v skladu z ?eljami Zveze muslimanov razdeljena v neodvisni z religijo opredeljeni nacionalni dr?avi Indijski dominion in Pakistanski dominion . [32] Tri leta pozneje, 26. januarja 1950, je Indija postala republika in je za?ela veljati nova ustava. [8]

V neodvisnosti Indijo pretresajo versko in s kastami povezano nasilje ter nemiri v nekaterih pokrajinah, ki pa jih dr?ava s toleranco in ustavnimi reformami uspe?no obvladuje. Pomemben varnostni problem v Indiji je tudi terorizem, posebno v zvezni dr?avi D?amu in Ka?mir , v Severovzhodni Indiji in v velikih mestih, kot sta Delhi in Mumbaj. Poleg tega ima Indija nere?ene ozemeljske spore s Kitajsko, zaradi katerih sta se dr?avi leta 1962 tudi zapletli v kitajsko-indijsko vojno , ter s Pakistanom, kar je privedlo do vojne v letih 1947 , 1965 , 1971 in 1999 . Indija je ustanovna ?lanica Gibanja neuvr??enih in Zdru?enih narodov (kot del Britanske Indije). Leta 1974 je Indija izvedla podzemni jedrski preizkus . [33] Temu je leta 1998 sledilo ?e pet preizkusov , s ?imer se je Indija uvrstila med dr?ave z jedrskim oro?jem. [33] Leta 1991 so obse?ne gospodarske reforme [34] Indija se je preobrazila v eno najhitreje rasto?ih gospodarstev na svetu, s ?imer se je ?e pove?al njen svetovni in regionalni vpliv. [19]

Upravna delitev [ uredi | uredi kodo ]

Indija je federativna republika osemindvajsetih zveznih dr?av in osmih zveznih ozemelj. [35] Vse zvezne dr?ave ter zvezni ozemlji Puducherry in ozemlje dr?avnega glavnega mesta Delhi imajo voljene vlade. Drugih pet ozemelj upravljajo z vrha nastavljeni uradniki in so pod neposredno oblastjo predsednika. Zvezne dr?ave so nastale leta 1956 z Odlokom o reorganizaciji zveznih dr?av na osnovi jezikovne sestave prebivalstva. [36] Tedaj uzakonjena ureditev se je potem obdr?ala bolj ali manj nespremenjena. Vsaka zvezna dr?ava ali zvezno ozemlje se deli v osnovne oblastne in upravne enote, imenovane okro?ja. Vseh okro?ij je skoraj 600. [37] Okro?ja se delijo v tehsile , ti pa ?e v vasi .

Upravna delitev Indije , z 29 zveznimi dr?avami in 7 zveznimi ozemlji

Zvezne dr?ave:

  1. Andra Prade?
  2. Aruna?al Prade?
  3. Asam
  4. Bihar
  5. ?atisgar
  6. Goa
  7. Gud?arat
  8. Harjana
  9. Hima?al Prade?
  10. D?amu in Ka?mir
  11. D?arkand
  12. Karnataka
  13. Kerala
  14. Mad?a Prade?
  15. Mahara?tra
  1. Manipur
  2. Meghalaja
  3. Mizoram
  4. Nagaland
  5. Orisa
  6. Pand?ab
  7. Rad?astan
  8. Sikim
  9. Tamil Nadu
  10. Telangana
  11. Tripura
  12. Utar Prade?
  13. Utarakand
  14. Zahodna Bengalija

Zvezna ozemlja:

  1. Andamanski in Nikobarski otoki
  2. ?andigar
  3. Dadra in Nagar Haveli
  4. Daman in Diu
  5. Lakadivi
  6. Ozemlje dr?avnega glavnega mesta Delhi
  7. Pudu?eri

Velika mesta : [38] Mumbaj ? Delhi ? Bangalore ? Kalkuta ? ?enaj ? Ahmedabad ? Hiderabad ? (druga)

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Geografija Indije .

Indija predstavlja ve?ji del Indijske podceline, ki le?i na vrhu indijske tektonske plo??e , ki je del indo-avstralske plo??e. Geolo?ki procesi, ki opredeljujejo Indijo, so se za?eli pred 75 milijoni let, ko se je Indijska plo??a, takrat del ju?ne superceline Gondvana , za?ela premikati proti severovzhodu, ki ga je povzro?ilo ?irjenje morskega dna proti njenemu jugozahodu in kasneje proti jugu in jugovzhodu. Isto?asno se je obse?na oceanska skorja Tetida na njenem severovzhodu za?ela podrivati pod Evrazijsko plo??o . Ti dvojni procesi, ki jih poganja konvekcija v zemeljskem pla??u, so ustvarili Indijski ocean in povzro?ili, da je indijska celinska skorja s?asoma potisnila pod Evrazijo in dvignila Himalajo. Takoj ju?no od nastajajo?e Himalaje je gibanje plo?? ustvarilo obse?no korito v obliki polmeseca, ki se je hitro napolnilo z re?nim sedimentom [39] in zdaj predstavlja Indo-Gange?ko ni?ino . Prvotna indijska plo??a se prvi? pojavi nad sedimentom v starodavnem pogorju Aravali , ki se razteza od grebena Delhi v jugozahodni smeri. Na zahodu le?i pu??ava Thar , katere vzhodno ?irjenje ovira Aravali. [40] [41] [42]

Tungabhadra s skalnatimi osamelci se izliva v reko Kri?na. [43]
Ribi?ke ladje so se zasidrale v reko v vasi And?arle v Mahara?tri

Preostala Indijska plo??a je pre?ivela kot Dekanski polotok , najstarej?i in geolo?ko najbolj stabilen del Indije. Razteza se dale? na sever do hribovja Satpura in Vindhya v osrednji Indiji. Te vzporedne verige potekajo od obale Arabskega morja v Gud?aratu na zahodu do s premogom bogatega vi?avja Chota Nagpur v Jharkhandu na vzhodu. [44] Na jugu preostalo poloto?ko kopensko maso, Dekansko planoto , obdajajo na zahodu in vzhodu obalne verige, znane kot Zahodni in Vzhodni Gati ; [45] planota vsebuje najstarej?e kamnite formacije v dr?avi, nekatere stare ve? kot milijardo let. Tako sestavljena Indija le?i severno od ekvatorja med 6° 44' in 35° 30' severne zemljepisne ?irine[m] ter 68° 7' in 97° 25' vzhodne zemljepisne dol?ine. [46]

Indijo, ki zavzema ve?ino Indijske podceline lahko razdelimo na tri velike pokrajinske enote:

Indijska obala meri 7517 kilometrov; od te razdalje 5423 kilometrov pripada polotoku Indije in 2094 kilometrov oto?nim verigam Andaman, Nicobar in Lakshadweep. Glede na indijske mornari?ke hidrografske karte celinsko obalo sestavljajo: 43 % pe??enih pla?, 11% skalnate obale, vklju?no s pe?inami in 46 % blatnih ravnin ali mo?virnih obal.

Glavne reke himalajskega izvora, ki v veliki meri te?ejo skozi Indijo, sta Ganges in Brahmaputra , obe pa se izlivata v Bengalski zaliv . Med pomembnimi pritoki Gangesa sta Jamuna in Kosi ; izredno nizek gradient slednje, ki ga povzro?a dolgotrajno odlaganje mulja, povzro?a hude poplave in spremembe smeri. [47] [48] Glavne poloto?ke reke, katerih strmej?i nakloni prepre?ujejo poplavljanje, so Godavari , Mahanadi , Kaveri in Kri?na , ki se prav tako izlivajo v Bengalski zaliv; [49] ter Narmada in Tapti , ki se izlivata v Arabsko morje . [50] Obalne zna?ilnosti so mo?virnat Ka?ki Ran v zahodni Indiji in aluvialna delta Sundarbans v vzhodni Indiji; slednjo si deli z Banglade?em . Indija ima dva arhipelaga: Lakadivi , koralni atol ob jugozahodni obali Indije; ter Andamanski in Nikobarski otoki , vulkanska veriga v Andamanskem morju. [51]

Indijsko podnebje je pod mo?nim vplivom Himalaje in pu??ave Thar , ki poganjata gospodarsko in kulturno klju?ne poletne in zimske monsune. [52] Himalaja prepre?uje pihanje mrzlih srednjeazijskih katabatskih vetrov, zaradi ?esar je ve?ji del indijske podceline toplej?i od ve?ine lokacij na podobnih zemljepisnih ?irinah. Pu??ava Thar ima klju?no vlogo pri privabljanju z vlago obremenjenih jugozahodnih poletnih monsunskih vetrov, ki med junijem in oktobrom zagotavljajo ve?ino padavin v Indiji. V Indiji prevladujejo ?tiri glavne podnebne skupine: vla?no tropsko, suho tropsko, vla?no subtropsko in montansko. [53]

Temperature v Indiji so se med letoma 1901 in 2018 dvignile za 0,7 °C. [54] Pogosto se domneva, da so vzrok podnebne spremembe v Indiji. Umik himalajskih ledenikov je negativno vplival na pretok glavnih himalajskih rek, vklju?no z Gangesom in Brahmaputro. Po nekaterih trenutnih projekcijah se bosta ?tevilo in resnost su? v Indiji do konca tega stoletja izrazito pove?ala. [55]

Biotska raznovrstnost [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanki: Zavarovana obmo?ja Indije , Narodni parki Indije in Ramsarska mokri??a v Indiji? .
Indija ima ve?ino divjih tigrov na svetu, pribli?no 3170 leta 2022 [56]
A ?ital ( Axis axis ) jelen v narodnem parku Nagarhole v regiji, ki jo pokriva zmerno gost gozd

Indija je dr?ava z veliko biotsko pestrostjo, izraz, ki se uporablja za 17 dr?av, ki ka?ejo visoko biotsko raznovrstnost in vsebujejo ?tevilne vrste, ki so izklju?no avtohtone ali endemi?ne zanje. [57] Indija je ?ivljenjski prostor za 8,6 % vseh vrst sesalcev, 13,7 % vrst ptic, 7,9 % vrst plazilcev, 6 % vrst dvo?ivk, 12,2 % ribjih vrst in 6,0 % vseh vrst cveto?ih rastlin. [58] [59] Popolna tretjina indijskih rastlinskih vrst je endemi?nih. Indija vsebuje tudi ?tiri od 34 svetovnih ?ari?? biotske raznovrstnosti ali regij, ki ka?ejo znatno izgubo habitata zaradi visokega endemizma. [60]

Po uradnih statisti?nih podatkih je gozdna pokritost Indije 713.789 km², kar je 21,71 % celotne kopenske povr?ine dr?ave. [61] Nadalje ga je mogo?e razdeliti v ?iroke kategorije gostote kro?enj ali dele?a gozdne povr?ine, ki jo pokrivajo drevesne kro?nje. Zelo gost gozd , katerega gostota kro?nje je ve?ja od 70 %, zavzema 3,02 % ozemlja Indije. Prevladuje v tropskih vla?nih gozdovih Andamanskih otokov, Zahodnih Gatov in severovzhodne Indije. Zmerno gost gozd, katerega gostota kro?nje je med 40 % in 70 %, zavzema 9,39 % ozemlja Indije. Prevladuje v zmernem iglastem gozdu Himalaje, vla?nem listnatem slanem gozdu vzhodne Indije in suhem listnatem tikovem gozdu osrednje in ju?ne Indije. Odprti gozd, katerega gostota kro?nje je med 10 % in 40 %, zavzema 9,26 % indijske kopenske povr?ine. Indija ima dve naravni coni trnovega gozda, eno na Dekanski planoti, neposredno vzhodno od Zahodnih Gatov, in drugo v zahodnem delu Severnoindijskega ni?avja, ki je zdaj zaradi namakanja spremenjena v bogato kmetijsko zemljo, njenih zna?ilnosti pa niso ve? vidne.

Med pomembnimi avtohtonimi drevesi indijske podceline sta trpek Azadirachta indica ali neem , ki se pogosto uporablja v pode?elski indijski zeli??ni medicini, [62] in bujni Ficus religiosa ali peepul , [63] ki je prikazan na starodavnih pe?atih Mohend?o-daro, [64] in pod katerim je v palijskem kanonu zapisano, da je Buda iskal razsvetljenje. [65]

?tevilne indijske vrste izvirajo iz Gondvane, ju?ne superceline, od katere se je Indija lo?ila pred ve? kot 100 milijoni let. Kasnej?i trk Indije z Evrazijo je spro?il mno?i?no izmenjavo vrst. Vendar pa so vulkanizem in podnebne spremembe kasneje povzro?ile izumrtje mnogih endemi?nih indijskih oblik. ?e kasneje so sesalci vstopili v Indijo iz Azije skozi dva zoogeografska prelaza, ki obdajata Himalajo. [66] To je vplivalo na zmanj?anje endemizma med indijskimi sesalci, ki zna?a 12,6 %, v nasprotju s 45,8 % med plazilci in 55,8 % med dvo?ivkami. Med endemiti sta ranljiva ?rni langur ( Nilgiri Langur ) [67] in ogro?ena [68] krasta?a Duttaphrynus beddomii iz Zahodnih Gatov.

Zadnje tri azijske geparde (v evidenci) v Indiji je leta 1948 v okro?ju Surguja, Madja Prade?, osrednja Indija, ustrelil maharad?a Ramanud? Pratap Singh Deo. Mladi samci, vsi iz istega legla, so sedeli skupaj, ko so jih pono?i odstrelili.

Indija vsebuje 172 ogro?enih ?ivalskih vrst, ki jih je IUCN ozna?il za ogro?ene, ali 2,9 % ogro?enih oblik. Med njimi sta ogro?en bengalski tiger in gange?ki delfin ( Platanista gangetica ). Kriti?no ogro?ene vrste so: gange?ki gavial , krokodil; velika indijska droplja ( Ardeotis nigriceps ); in sajasti ple?ec ( Gyps bengalensis ), ki je skoraj izumrl, ker je zau?il mrhovino goveda, zdravljenega z diklofenakom. [69] Preden so jih v veliki meri uporabljali za poljedelstvo in izkr?ili za naselitev ljudi, so bili trnovi gozdovi Pand?aba v presledkih pome?ani z odprtimi travniki, na katerih so se pasle velike ?rede indijske antilope ( Antilope cervicapra ), ki jih je plenil azijski gepard ( Acinonyx jubatus venaticus ); antilopa, ki je v Pund?abu ni ve?, je zdaj resno ogro?ena v Indiji, gepard pa je izumrl. [70] Vsesplo?no in ekolo?ko uni?ujo?e ?love?ko poseganje v zadnjih desetletjih je kriti?no ogrozilo indijske divje ?ivali. Kot odgovor se je sistem narodnih parkov in zavarovanih obmo?ij, ki je bil prvi? ustanovljen leta 1935, bistveno raz?iril. Leta 1972 je Indija sprejela Zakon o za??iti divjih ?ivali in Projekt Tiger za za??ito klju?ne divjine; Zakon o ohranjanju gozdov je bil sprejet leta 1980, spremembe pa so bile dodane leta 1988. Indija gosti ve? kot petsto zaveti?? za divje ?ivali in osemnajst biosfernih rezervatov , [71] od katerih so ?tirje del Svetovne mre?e biosfernih rezervatov; petinsedemdeset mokri?? je registriranih po Ramsarski konvenciji . [72]

Demografija [ uredi | uredi kodo ]

Asaket - Varanasi , Utar Prade?
Prebivalstvo po OZN}
Leto Milijonov
1970 553.6
2000 1053,0
2016 1324.2
Piramida prebivalstva 2016

V za?asnem popisu prebivalstva za leto 2011 je bilo prijavljenih 1.210.193.422 prebivalcev, [73] Indija je druga najbolj naseljena dr?ava na svetu. Njegovo prebivalstvo se je v obdobju 2001?2011 pove?alo za 17,64% [74] v primerjavi z 21,54-odstotno rastjo v prej?njem desetletju (1991?2001). [74] Razmerje med spoloma po podatkih popisa leta 2011 je 940 ?ensk na 1.000 mo?kih. [73] Povpre?na starost (median) je leta 2016 bila Od 2016 27,6 let. [75] Prvi popis po razglasitvi neodvisnosti, opravljen leta 1951, je na?tel 361,1   milijonov prebivalcev. [76] Medicinski napredek zadnjih 50 let in pove?ana kmetijska produktivnost zaradi " zelene revolucije ", sta vzrok za hitro rast prebivalstva. [77] Indija se na podro?ju javnega zdravja ?e vedno soo?a s ?tevilnimi izzivi. [78] [79]

Pri?akovana ?ivljenjska doba v Indiji je 68 let, pri ?enskah 69,6 leta, pri mo?kih pa 67,3 leta. [80] Na 100.000 Indijcev pride okoli 50 zdravnikov. [81] Migracija s pode?elja v mesta je bila pomembna dinamika v nedavni zgodovini Indije. ?tevilo Indijcev, ki ?ivijo na mestnih obmo?jih, se je med letoma 1991 in 2001 pove?alo za 31,2%. [82] Leta 2001 je ve? kot 70% ?e vedno ?ivelo na pode?elju. [83] [84] Stopnja urbanizacije se je ?e od 27,81% v popisu leta 2001 pove?ala na 31,16% v popisu 2011. Upo?asnitev v rasti prebivalstva je bila posledica mo?no zmanj?ane rasti na pode?elju od leta 1991. [85] Po popisu leta 2011 je v Indiji 53 mestnih aglomeracij z ve? kot milijonom prebivalcev, med drugim Mumbai , Delhi , Kolkata , Chennai , Bangalore , Hyderabad in Ahmedabad , v padajo?em vrstnem redu po ?tevilu prebivalcev. [86] Stopnja pismenosti v letu 2011 je bila 74,04%: pri ?enskag 65,46% in pri mo?kih 82,14%. [87] Razlike v pismenosti med pode?eljem in mestom, leta 2001 v vi?ini 21,2 odstotne to?ke, se je leta 2011 zmanj?alo na 16,1 odstotkov- [85] Kerala je najbolj pismena dr?ava z 93,91% pismenosti; Bihar pa najmanj z 63,82%. [87]

Jeziki [ uredi | uredi kodo ]

Indija je dom dveh ve?jih jezikovnih dru?in: indo-arijske (s pribli?no 74% prebivalstva) in dravidske (okoli24% prebivalstva). Drugi jeziki, ki se govorijo v Indiji, izhajajo iz avstroazijskih in kitajsko-tibetanskih jezikovnih dru?in. Indija nima nacionalnega jezika. [88] Hindi , z najve?jim ?tevilom govorcev, je uradni jezik vlade. [89] [90] Angle??ina se v veliki meri uporablja pri poslovanju in upravljanju ter ima status "pomo?nega uradnega jezika". [91] Pomembna je v izobra?evanju, zlasti kot medij visoko?olskega izobra?evanja. Vsaka dr?ava in zvezno podro?je ima en ali ve? uradnih jezikov, ustava pa priznava izrecno 22 "uradnih jezikov".

Religije [ uredi | uredi kodo ]

Popis iz leta 2011 je pokazal, da je v Indiji vera z najve?jim ?tevilom vernikov Hinduizem (79,80% prebivalstva), sledi pa mu islam (14,23%); nato pa kr??anstvo (2,30%), sikhizem (1,72%), budizem (0,70%), d?ainizem (0,36%) in ostale vere [b] (0,9%). [92] Indija ima najve?je svetovno hindujsko, sikhsko, Jainsko, Zoroastrijo in Baha'i populacijo in tretje najve?je muslimansko prebivalstvo - najve?je med dr?avami z nemuslimansko ve?ino. [93] [94] Hinduizem splo?no velja za najstarej?o glavno svetovno religijo . [95] Zna?ilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture, ki so jo na podcelino s sabo prinesli indoevropski arijci . Hinduizem je tretja najbolj raz?irjena vera. V hinduizmu se ukvarjajo z jogo . Poznajo ?tiri glavne vrste joge. Vsak si izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovem zna?aju in starosti. Indija, ki je kulturno raznolika dru?ba, slavi veliko razli?nih praznikov najve?krat v obliki festivalov. Tako poleg treh nacionalnih dr?avnih praznikov, indijske zvezne dr?ave praznujejo svoje praznike ali lokalne festivale glede na prevladujo?o religijo ali jezikovno skupnost, Tako je dobro poznati Seznam dr?avnih in javnih praznikov Indije , ki so predvsem obvezno spo?tovani s strani javnih slu?b.

Kultura [ uredi | uredi kodo ]

Kaste

?e od nekdaj [96] so Indijci razdeljeni na ?tiri osnovne kaste, ki se delijo na ?e ?tevil?nej?e podkaste, pripadniki razli?nih kast pa se med seboj ne smejo me?ati. Ljudje v posameznih kastah smejo opravljati samo zanje dolo?ena dela.

Prehrana [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Indijska kuhinja .

Razli?ne vere pove?ujejo razlike prehranjevanja. Vsi pa jedo ribe , razli?na ?ita , zlasti ri? , sadje in zelenjavo . V Indiji iz p?enice pripravljajo ka?o, najve? pa indijski kruh , ki ga delajo brez kvasa . Govejega mesa ne smejo u?ivati zaradi vere, ostale vrste mesa pa so za velik del prebivalstva predraga hrana. Med indijskimi jedmi slovijo zlasti tiste, ki so pripravljene s karijem in me?anico razli?nih za?imb. Prav tako so znane tudi razli?ne ri?eve jedi. Veliko pojedo rib, skoraj vsaka vas ob reki ali morju ima svoj naravni ali umetni ribnik. Najbolj priljubljena pija?a je ?aj . Indijci mo?no pazijo na kvaliteto ?aja in na pravilno pripravo.

Unescova dedi??ina [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanek: Unescova dedi??ina v Indiji .

Organizacija Zdru?enih narodov za izobra?evanje, znanost in kulturo (UNESCO) ozna?uje obmo?ja svetovne dedi??ine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dedi??ino, ki so jih predlagale dr?ave podpisnice Unescove konvencije o svetovni dedi??ini, ustanovljene leta 1972. [97] Kulturno dedi??ino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine zgradb in najdi??a (vklju?no z arheolo?kimi najdi??i). Naravne zna?ilnosti (ki jih sestavljajo fizi?ne in biolo?ke formacije), geolo?ke in fiziografske formacije (vklju?no s habitati ogro?enih vrst ?ivali in rastlin) ter naravna obmo?ja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja ali naravne lepote, so opredeljena kot naravna dedi??ina. [98] Indija je konvencijo sprejela 14. novembra 1977, zaradi ?esar so bila njena obmo?ja upravi?ena do vklju?itve na seznam. [99]

Od leta 2022 je v Indiji 40 obmo?ij svetovne dedi??ine. Od tega jih je 32 kulturnih, 7 naravnih in eden, narodni park Kang?endzenga , je me?anega tipa. Indija ima ?esto najve?je ?tevilo lokacij na svetu. Prva mesta, ki so bila uvr??ena na seznam, so bile jame Ad?anta , jame Elora , utrdba Agra in Tad? Mahal , ki so bile vse vpisane na zasedanju Odbora za svetovno dedi??ino leta 1983. Najnovej?a navedena lokacija je bila Dholavira leta 2021. [100] V razli?nih obdobjih sta bili dve mesti uvr??eni na seznam ogro?enih: zaveti??e za divje ?ivali Manas je bilo uvr??eno na seznam med letoma 1992 in 2011 zaradi divjega lova in dejavnosti milic Bodo, [101] spomeniki v Hampiju pa so bili uvr??eni na seznam med letoma 1999 in 2006 zaradi tveganj pove?anega prometa in novogradenj v okolici. [102] Eno mesto je transnacionalno, Arhitekturno delo Le Corbusierja si deli s ?estimi drugimi dr?avami. [103] Poleg tega ima Indija na svojem poskusnem seznamu 52 obmo?ij.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ "The country's exact size is subject to debate because some borders are disputed. The Indian government lists the total area as 3,287,260 km² and the total land area as 3.060.500 km²; the United Nations lists the total area as 3.287.263 km² and total land area as 2.973.190 km²." [10]
  2. ↑ Besides specific religions, the last two categories in the 2011 Census were "Other religions and persuasions" (0.65%) and "Religion not stated" (0.23%).

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫State Emblem - Inscription ≪ . National Informatics Centre(NIC) . Pridobljeno 17. junija 2007 .
  2. ↑ ≫ National Anthem - Know India portal≪ . National Informatics Centre(NIC). 2007 . Pridobljeno 31. avgusta 2007 .
  3. ↑ ≫ National Song - Know India portal≪ . National Informatics Centre (NIC). 2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. marca 2008 . Pridobljeno 30. avgusta 2007 .
  4. ↑ ≫CONSTITUENT ASSEMBLY OF INDIA ? VOLUME XII≪ . Constituent Assembly of India: Debates . National Informatics Centre (NIC). 24. januar 1950 . Pridobljeno 29. junija 2007 . The composition consisting of the words and music known as Jana Gana Mana is the National Anthem of India, subject to such alterations in the words as the Government may authorise as occasion arises; and the song Vande Mataram, which has played a historic part in the struggle for Indian freedom, shall be honoured equally with Jana Gana Mana and shall have equal status with it.
  5. ↑ ≫The Union: Official Language≪ . Ministrstvo za notranje zadeve, Vlada republike Indije . National Informatics Centre (NIC). 2007 . Pridobljeno 24. junija 2007 .
  6. ↑ ≫Notification No. 2/8/60-O.L., dated 27 April, 1960≪ . Ministrstvo za notranje zadeve, Vlada republike Indije . National Informatics Centre (NIC) . Pridobljeno 4. julija 2007 .
  7. ↑ Official Languages Resolution, 1968, para. 2 .
  8. ↑ 8,0 8,1 ≫CIA Factbook: India≪ . podatkovnik CIE . Centralna obve??evalna agencija. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 11. junija 2008 . Pridobljeno 10. marca 2007 .
  9. ↑ ≫India at a Glance≪ . Know India Portal . National Informatics Centre (NIC) . Pridobljeno 7. decembra 2007 .
  10. ↑ Library of Congress 2004 .
  11. ↑ ≫World Population Prospects - Population Division - United Nations≪ . population.un.org . Pridobljeno 2. julija 2023 .
  12. ↑ ≫Population Enumeration Data (Final Population)≪ . 2011 Census Data . Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. maja 2016 . Pridobljeno 17. junija 2016 .
  13. ↑ ≫A ? 2 Decadal Variation in Population Since 1901≪ (PDF) . 2011 Census Data . Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 30. aprila 2016 . Pridobljeno 17. junija 2016 .
  14. ↑ ≫World Economic Outlook Database: April 2023≪ . Imf . International Monetary Fund. april 2023 . Pridobljeno 11. aprila 2023 . {{ navedi novice }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  15. ↑ ≫Gini index (World Bank estimate) ? India≪ . Svetovna banka .
  16. ↑ ≫Human Development Report 2021/2022≪ (PDF) (v angle??ini). United Nations Development Programme. 8. september 2022 . Pridobljeno 8. septembra 2022 .
  17. ↑ Kumar et al. 2006 , str. 531
  18. ↑ Oldenburg, Phillip. 2007. "India: History," Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007 Arhivirano 2009-10-31 na Wayback Machine .ⓒ 1997-2007 Microsoft Corporation.
  19. ↑ 19,0 19,1 ≫India is the second fastest growing economy≪ . Economic Research Service (ERS) . United States Department of Agriculture (USDA). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 20. maja 2011 . Pridobljeno 5. avgusta 2007 .
  20. ↑ Poverty estimates for 2004-05 , Planning commission, Indijska vlada, marec 2007. Pridobljeno: 25. avgusta 2007.
  21. ↑ "India", Oxford English Dictionary , second edition, 2100a.d. Oxford University Press
  22. ↑ Basham, A. L. (2000). The Wonder That Was India . South Asia Books. ISBN   0-283-99257-3 .
  23. ↑ ≫Official name of the Union≪ . Courts Informatics Division, National Informatics Centre, Ministry of Comm. and Information Tech . Pridobljeno 8. avgusta 2007 . Name and territory of the Union- India, that is Bharat, shall be a Union of States.
  24. ↑ ≫Hindustan≪ . Encyclopædia Britannica, Inc. 2007 . Pridobljeno 18. junija 2007 .
  25. ↑ ≫Introduction to the Ancient Indus Valley≪ . Harappa. 1996 . Pridobljeno 18. junija 2007 .
  26. ↑ Krishna Reddy (2003). Indian History . New Delhi: Tata McGraw Hill. str. A107. ISBN   0070483698 .
  27. ↑ Jona Lendering. ≫Maurya dynasty≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. februarja 2012 . Pridobljeno 17. junija 2007 .
  28. ↑ ≫Gupta period has been described as the Golden Age of Indian history≪ . National Informatics Centre (NIC) . Pridobljeno 3. oktobra 2007 .
  29. ↑ Heitzman, James. (2007). " Gupta Dynasty, Arhivirano 2009-10-29 na Wayback Machine ." Microsoft® Encarta® Online Encyclopedia 2007
  30. ↑ ≫History : Indian Freedom Struggle (1857-1947)≪ . National Informatics Centre (NIC). Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 27. decembra 2009 . Pridobljeno 3. oktobra 2007 . And by 1856, the British conquest and its authority were firmly established.
  31. ↑ Concise Encyclopedia . Dorling Kindersley Limited. 1997. str. 455. ISBN   0-7513-5911-4 .
  32. ↑ Concise Encyclopedia . Dorling Kindersley Limited. 1997. str. 322. ISBN   0-7513-5911-4 .
  33. ↑ 33,0 33,1 ≫India Profile≪ . Nuclear Threat Initiative (NTI). 2003 . Pridobljeno 20. junija 2007 .
  34. ↑ Montek Singh Ahluwalia (2002). ≫Economic Reforms in India since 1991: Has Gradualism Worked?≪ (MS Word) . Journal of Economic Perspectives . Pridobljeno 13. junija 2007 . {{ navedi revijo }} : Sklic magazine potrebuje |magazine= ( pomo? )
  35. ↑ DelhiAugust 5. ≫States and Union Territories≪ (v angle??ini). Know India Programme. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 18. avgusta 2017 . Pridobljeno 21. aprila 2020 .
  36. ↑ ≫States Reorganisation Act, 1956≪ . Constitution of India . Commonwealth Legal Information Institute. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 16. maja 2008 . Pridobljeno 31. oktobra 2007 .
  37. ↑ ≫Districts of India≪ . Government of India . National Informatics Centre (NIC) . Pridobljeno 25. novembra 2007 .
  38. ↑ Razred X-1 po klasifikaciji Ministrstva za finance, ki dolo?a vi?ino dodatka za bivanje v velikih mestih za javne uslu?bence. Recommendations of the Sixth Central Pay Commission - Decision of Government relating to grant of Dearness Allowance to Central Government servants . Oddelek za izdatke, Ministrstvo za finance, Vlada Indije . http://dispur.nic.in/sixthpay/sixth-pay-allowances.pdf . Pridobljeno 15.6.2014 .  
  39. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 7.
  40. ↑ Kaul 1970 , str. 160, " Pogorje Aravali mo?no opredeljuje vzhodno mejo su?nega in polsu?nega obmo?ja. Verjetno so bolj vla?ni pogoji, ki prevladujejo v bli?ini Aravalija, prepre?ili ?irjenje su?nosti proti vzhodu in dolini Gangesa. Omeniti je treba, da kjerkoli v tem obmo?ju obstajajo vrzeli, je pesek napredoval vzhodno od nje."
  41. ↑ Prasad 1974 , str. 372, " V topografiji indijske pu??ave prevladuje pogorje Aravali na njeni vzhodni meji, ki je v veliki meri sestavljeno iz tesno nagubanih in visoko metamorfiziranih arhejskih kamnin."
  42. ↑ Fisher 2018 , str. 83, " Vzhodno od spodnjega Inda sta le?ala negostoljubni Rann of Kutch in pu??ava Thar. Vzhodno od zgornjega Inda je le?al bolj obetaven, a ozek koridor med vzno?jem Himalaje na severu ter pu??avo Thar in gorovjem Aravali na jugu. Na strate?kem zadr?evalnem mestu, tik preden dose?ete rodovitno, dobro namo?eno Gange?ka ni?ino, je Delhi. Na tem mestu, kjer so se ?ivljenje dajo?i potoki, ki te?ejo iz najsevernej?ega roba skalnatega grebena Aravali, izlivali v reko Jumna in kjer se je kri?ala trgovina z bojnimi konji in bojnimi sloni, je vrsta dinastij zgradila utrjene prestolnice."
  43. ↑ Mcgrail et al. 2003 , str. 257.
  44. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 8.
  45. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 9?10.
  46. ↑ Ministry of Information and Broadcasting 2007 , str. 1.
  47. ↑ Duff 1993 , str. 353.
  48. ↑ Basu & Xavier 2017 , str.  78 .
  49. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 16.
  50. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 17.
  51. ↑ Dikshit & Schwartzberg 2023 , str. 13.
  52. ↑ Chang 1967 , str. 391?394.
  53. ↑ Heitzman & Worden 1996 , str. 97.
  54. ↑ Sharma, Vibha (15. junij 2020). ≫Average temperature over India projected to rise by 4.4 degrees Celsius: Govt report on impact of climate change in country≪ . The Tribune . Pridobljeno 30. novembra 2020 .
  55. ↑ Gupta, Vivek; Jain, Manoj Kumar (2018). ≫Investigation of multi-model spatiotemporal mesoscale drought projections over India under climate change scenario≪ . Journal of Hydrology . 567 : 489?509. Bibcode : 2018JHyd..567..489G . doi : 10.1016/j.jhydrol.2018.10.012 . ISSN   0022-1694 . S2CID   135053362 .
  56. ↑ Reviving the Roar: India's Tiger Population Is On the Rise , 13. april 2023 , pridobljeno 15. aprila 2023
  57. ↑ Megadiverse Countries , Biodiversity A?Z, UN Environment World Conservation Monitoring Centre , pridobljeno 17. oktobra 2021
  58. ↑ ≫Animal Discoveries 2011: New Species and New Records≪ (PDF) . Zoological Survey of India. 2012. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 16. januarja 2013 . Pridobljeno 20. julija 2012 .
  59. ↑ Puri, S. K., ≫Biodiversity Profile of India≪ , ces.iisc.ernet.in , arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 21. novembra 2011 , pridobljeno 20. junija 2007
  60. ↑ Venkataraman, Krishnamoorthy; Sivaperuman, Chandrakasan (2018), ≫Biodiversity Hotspots in India≪ , v Sivaperuman, Chandrakasan; Venkataraman, Krishnamoorthy (ur.), Indian Hotspots: Vertebrate Faunal Diversity, Conservation and Management , Springer Publishing, str. 5, ISBN   978-981-10-6605-4
  61. ↑ ≫India State of Forest Report, 2021≪ . Forest Survey of India, National Informatics Centre . Pridobljeno 17. januarja 2022 .
  62. ↑ Goyal, Anupam (2006), The WTO and International Environmental Law: Towards Conciliation , Oxford University Press, str. 295, ISBN   978-0-19-567710-2 Quote: "The Indian government successfully argued that the medicinal neem tree is part of traditional Indian knowledge. (page 295)"
  63. ↑ Hughes, Julie E. (2013), Animal Kingdoms , Harvard University Press, str. 106, ISBN   978-0-674-07480-4 , At same time, the leafy pipal trees and comparative abundance that marked the Mewari landscape fostered refinements unattainable in other lands.
  64. ↑ Ameri, Marta; Costello, Sarah Kielt; Jamison, Gregg; Scott, Sarah Jarmer (2018), Seals and Sealing in the Ancient World: Case Studies from the Near East, Egypt, the Aegean, and South Asia , Cambridge University Press, str. 156?157, ISBN   978-1-108-17351-3 Quote: "The last of the centaurs has the long, wavy, horizontal horns of a markhor, a human face, a heavy-set body that appears bovine, and a goat tail ... This figure is often depicted by itself, but it is also consistently represented in scenes that seem to reflect the adoration of a figure in a pipal tree or arbour and which may be termed ritual. These include fully detailed scenes like that visible in the large 'divine adoration' seal from Mohenjo-daro."
  65. ↑ Paul Gwynne (2011), World Religions in Practice: A Comparative Introduction , John Wiley & Sons, str. 358, ISBN   978-1-4443-6005-9 , The tree under which Sakyamuni became the Buddha is a peepal tree ( Ficus religiosa ).
  66. ↑ Tritsch 2001 , str. 14.
  67. ↑ Fischer, Johann. ≫Semnopithecus johnii≪ . ITIS . Arhivirano iz spleti??a dne 29. avgusta 2018 . Pridobljeno 27. avgusta 2018 .
  68. ↑ S.D. Biju; Sushil Dutta; M.S. Ravichandran Karthikeyan Vasudevan; S.P. Vijayakumar; Chelmala Srinivasulu; Gajanan Dasaramji Bhuddhe (2004). ≫Duttaphrynus beddomii≪. The IUCN Red List of Threatened Species . IUCN . 2004 : e.T54584A86543952. doi : 10.2305/IUCN.UK.2004.RLTS.T54584A11155448.en .
  69. ↑ Lovette, Irby J.; Fitzpatrick, John W. (2016), Handbook of Bird Biology , John Wiley & Sons, str. 599, ISBN   978-1-118-29105-4
  70. ↑ Tritsch 2001 , str. 15Preden je bil Pand?ab tako mo?no poseljen in intenzivno izkori??an, je v Pand?abu prevladoval trnov gozd, prepreden z valovitimi travniki, na katerih se je paslo na milijone ?rnih kozli?kov, ki jih je spremljal njihov dominantni plenilec, gepard. Mogulski knezi, ki so bili vedno navdu?eni lovci, so imeli krotke geparde, ki so jih uporabljali za preganjanje in uni?enje antilope. Danes je gepard v Indiji izumrl, v Pand?abu pa resno ogro?ena antilopa ne obstaja ve?.
  71. ↑ ≫biosphere.pdf≪ (PDF) . Pridobljeno 28. junija 2023 .
  72. ↑ ≫75 Ramsar Sites in 75th Year of Independence≪ . pib.gov.in . Pridobljeno 28. junija 2023 .
  73. ↑ 73,0 73,1 Provisional Population Totals, Census 2011 , str. 160.
  74. ↑ 74,0 74,1 Provisional Population Totals, Census 2011 , str. 165.
  75. ↑ Central Intelligence Agency .
  76. ↑ ≫Census Population≪ (PDF) . Census of India . Ministry of Finance India. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 26. avgusta 2011.
  77. ↑ Rorabacher 2010 , str. 35?39.
  78. ↑ World Health Organization 2006 .
  79. ↑ Boston Analytics 2009 .
  80. ↑ ≫Life expectancy in India≪ (PDF) . newspaper . Times of India. Arhivirano iz spleti??a dne 21. septembra 2014.
  81. ↑ Dev & Rao 2009 , str. 329.
  82. ↑ Garg 2005 .
  83. ↑ Dyson & Visaria 2005 , str. 115?129.
  84. ↑ Ratna 2007 , str. 271?272.
  85. ↑ 85,0 85,1 Chandramouli 2011 .
  86. ↑ ≫Urban Agglomerations/Cities having population 1 lakh and above≪ (PDF) . Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 17. oktobra 2013 . Pridobljeno 12. maja 2014 .
  87. ↑ 87,0 87,1 Provisional Population Totals, Census 2011 , str. 163.
  88. ↑ Dharwadker 2010 , str. 168?194, 186.
  89. ↑ Ottenheimer 2008 , str. 303.
  90. ↑ Mallikarjun 2004 .
  91. ↑ Ministry of Home Affairs 1960 .
  92. ↑ ≫C ?1 Population by religious community ? 2011≪ . Office of the Registrar General & Census Commissioner. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 25. avgusta 2015 . Pridobljeno 25. avgusta 2015 .
  93. ↑ Global Muslim population estimated at 1.57 billion Arhivirano 1 June 2013 na Wayback Machine .. The Hindu (8 October 2009)
  94. ↑ ≫India Chapter Summary 2012≪ (PDF) . Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 7. aprila 2014.
  95. ↑ vir ali pa argumentiraj
  96. ↑ od kdaj?
  97. ↑ ≫The World Heritage Convention≪ . UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 27. avgusta 2016 . Pridobljeno 21. septembra 2010 .
  98. ↑ ≫Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage≪ . UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 1. februarja 2021 . Pridobljeno 3. februarja 2021 .
  99. ↑ ≫India≪ . UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 12. novembra 2021 . Pridobljeno 27. marca 2022 .
  100. ↑ ≫Two new Indian sites on the UNESCO World Heritage List≪ . UNESCO World Heritage Centre. 27. julij 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 28. julija 2021 . Pridobljeno 28. julija 2021 .
  101. ↑ ≫Successful preservation of India's Manas Wildlife Sanctuary enables withdrawal from the List of World Heritage in Dange≪ . UNESCO. Arhivirano iz spleti??a dne 28. junija 2011 . Pridobljeno 21. junija 2011 .
  102. ↑ ≫Cologne Cathedral (Germany), Djoudj Bird Sanctuary (Senegal), Ichkeul National Park (Tunisia), and Hampi (India) removed from List of World Heritage in Danger≪ . UNESCO. 10. julij 2006. Arhivirano iz spleti??a dne 5. junija 2011 . Pridobljeno 12. maja 2011 .
  103. ↑ ≫The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement≪ . UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 24. novembra 2018 . Pridobljeno 10. decembra 2020 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo indija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Indija .

Vlada

Splo?ne informacije

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indija&oldid=6204710 ≪