Friderik I. Barbarossa
Friderikov zlat doprsni kip, leta 1171 podarjen njegovemu botru grofu Ottu iz Cappenberga; uporabljali so ga kot relikviarij v opatiji Cappenberg; v darilni listini pi?e, da je bil izdelan "po podobi cesarja"
Sveto rimsko cesarstvo
Vladanje	1155 ? 10. junij 1190
Kronanje	18. junij 1155, Rim
Predhodnik	Lotar III.
Naslednik	Henrik VI.
Kralj Italije
Vladanje	1155 ? 10. junij 1190
Kronanje	24. april 1155, Pavia
Predhodnik	Konrad III.
Naslednik	Henrik VI.
Kralj Nem?ije
Vladanje	4. marec 1152 ? 10. junij 1190
Kronanje	9. marec 1152, Aachen
Predhodnik	Konrad III.
Naslednik	Henrik VI.
Kralj Burgundije
Vladanje	1152 ? 10. junij 1190
Kronanje	30. junij 1178, Arles
Vojvoda ?vabske
Vladanje	6. april 1147 ? 4. marec 1152
Predhodnik	Friderik II.
Naslednik	Friderik IV.
Rojstvo	sredina decembra 1122 Haguenau , Vojvodina ?vabska , Kraljevina Nem?ija (zdaj Francija )
Smrt	6. oktober 1122 reka Salef, Armenska Kilikija (zdaj reka Goksu, Tur?ija )
Pokop	Cerkev sv. Petra, Antiohija (mehka tkiva) Kri?arske stolnica v Titu (kosti) Cerkev sv. Pavla, Tarz , Tur?ija (srce in notranji organi)
Zakonec	Adelajda Vohbur?ka ​ ​ ( por.  1147⁠–⁠1153) ​ Beatrika Burgundska ​ ​ ( por.  1156⁠–⁠1184) ​
Potomci more...	Friderik V. ?vabski Henrik VI. , cesar Friderik VI. ?vabski Oton I. Burgundski Konrad II. ?vabski Filip ?vabski, nem?ki kralj
Rodbina	Hohenstaufen
O?e	Friderik II. ?vabski
Mati	Judita Bavarska

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nem?ki kralj, * okoli 1122 , † 10. junij 1190 , Mala Azija .

Otro?tvo in mladost [ uredi | uredi kodo ]

Rodil se je okoli leta 1122 ?vabskemu vojvodi Frideriku II. Enookemu iz hi?e Hohenstaufen in Juditi Bavarski , h?eri bavarskega vojvode Henrika ?rnega iz hi?e Welf .

Njegovo otro?tvo ni bilo veselo. Ko je bil star tri leta, je o?e izgubil oko v bitki, z o?esom pa je izgubil tudi mo?nost prevzeti prestol, ki je pripadal bratu Konradu III. Pri osmih letih mu je umrla mati, pri dvanajstih pa se je o?e spet o?enil in imel drugega sina.

Pri petindvajsetih letih je izgubil o?eta in s tem postal novi dedni ?vabski vojvoda. Poro?il se je z mlado Adelo Vohbur?ko, ?vabsko vojvodinjo, ki ga je med drugim tudi varala, ko se je bojeval v drugi kri?arski vojni .

Ko je postal nem?ki kralj, je pustil ?eno Adelo in se poro?il z Beatriko Burgundsko , ki mu je rodila 9 otrok: 6 sinov in 3 h?erke.

Pristop do prestola [ uredi | uredi kodo ]

Friderik je leta 1147 nasledil o?eta in skupaj s stricem Konradom III. ter francoskim kraljem Ludvikom VII. ?el na kri?arsko vojno, ki se je zaklju?ila z odstopom kri?arjev.

4. marca 1152 so v Frankfurtu izvolili novega kralja. Henrik Lev je opustil oblast nad Bavarsko, zato je kralj postal bratranec Friderik III., ki je s tem postal Friderik I. Kronan je bil v Aachnu 9. marca 1152, v starosti okrog 30 let.

Marca 1153 je sklical posvetovanje. Na njem je predlagal, da bi Cerkev in politika delovali usklajeno. Zahteval je, da bo on odlo?al o izvolitvi ?kofov. Obljubil je, da bo spo?toval Cerkev, ?e ga bodo kronali za cesarja.

Nem?ka kne?evina [ uredi | uredi kodo ]

Prvi problem, ki ga je moral Friderik re?iti, je bila dodelitev Bavarske bratrancu Henriku Levu. Bavarski vojvoda, Henrik Jasormigott , ki je kne?evino prejel od Konrada III., je ni ?elel pustiti Henriku Levu. Friderik je sklical vse svoje plemi?e na pogovor, toda Jasormigott se ni pojavil v Wurzburgu (1152), v Wormsu in niti ne v Spiri (1153); kon?no so v Goslarju 3. junija 1154, ?e vedno brez Henrika Jasormigotta, kne?evino dodelili Henriku Levu. Uradna investitura je bila v Ratisboni oktobra 1155, po vrnitvi Henrika Leva iz pohoda v Italijo . Problem so re?ili ?ele naslednjega leta (1156) v Ratisboni, potem ko je postala kne?evina Avstrija popolnoma neodvisna od Bavarske, ter dodeljena Henriku Jasormigottu.

Istega leta je umrl palatinski vojvoda Rena in Friderik je imenoval za novega vojvoda polbrata Konrada Hohenstaufen, ki je podedoval o?etova posestva v Frankoniji. Istega leta je Friderik imenoval za kolnskega nad?kofa Rainalda iz Dassela.

Potem ko je Henrik Lev, bavarski in sa?ki vojvoda, leta 1159, prenovil mesto Lubeck , s tem da mu je podelil ve?jo avtonomnost in je trgovce oprostil pla?ila dajatev, je Friderik postavil temelje, da bi Lubeck postal Svobodno cesarsko mesto brez vpliva fevdalcev , tako da bi postal eno najpomembnej?ih mest Hanzeatske lige .

Henrik Lev je, medtem ko se je Friderik bojeval v Italiji, za?el z gradnjo u?inkovite in mo?ne dr?ave na severovzhodnem delu Nem?ije. Potem ko je sklenil zavezni?tvo z danskim kraljem Valdemarjem I., je za?el z osvajanjem slovanskih ozemelj Lu?i?kih Srbov , na vzhodnem bregu Labe . Poleg tega, je omejil svobodo plemi?ev tako na Bavarskem kot na Sa?kem.

Proti letu 1170 so se za?ela trenja med Friderikom in Henrikom Levom zaradi posestev strica Gvelfa VI. v Italiji, ki jih je Friderik kupil medtem ko je bil Henrik v Sveti de?eli , in zaradi odnosa med Henrikom in Manuelom I. Bizantincem, ki je pomagal Langobardom in Henriku II. Angle?kem, ki je bil zaveznik pape?a Aleksandra III. . Zadnje prijateljsko sre?anje je potekalo v Ratisboni leta 1174. Naslednje sre?anje v Chiavenni leta 1176, je bilo nemirno, saj sta po tem postala sovra?nika.

Potem ko sta se leta 1177 Friderik in Aleksander III. pobotala, je halberstadtski ?kof Ulrik, ki je bil odstavljen 1160. zaradi zvestobe do Aleksandra III., je ponovno pridobil svoj sede? in je zahteval razveljaviti vse Henrikove odlo?itve. To je privedlo do boja, ki ga je dal cesar ukiniti do njegove vrnitve v Nem?ijo l. 1178. Novembra, na skup??ini v Spiri, sta obe stranki prikazali Frideriku to?be.

Henrika so poklicali v Worms 13. januarja 1179, a se ni prikazal. Kot tudi ne v Magdeburgu junija, v Kainu avgusta in 13. januarja 1180 v Wurzburgu , kjer je Henrik izgubil vse svoje fevde. Na Sa?kem so ?kofom vrnili vsa ozemlja, ki jim jih je Henrik odvzel. Vestfalijo so dodelili nad?kofu iz Kolna , Filipu iz Heinsberga, medtem ko so Sa?ko dodelili sinu Alberta Medveda , princu Askanov, Bernardu iz Anhalta. Na Bavarskem je ?tajerska postala avtonomna kne?evina in so jo podelili ?e?kemu vojvodi, Otokarju I. , medtem ko so bavarsko kne?evino dodelili Otonu I. Wittelsba?kem.

Henrik se je nadaljnjo bojeval in izgubil Lubeck . Po tem se je Henrik vdal, se podlo?il l. 1181 v Erfurtu in ponovno dobil lastna posestva. Bil je izgnan. Henrik je od?el poleti l. 1182 in se napotil na dvor tasta Henrika II., v Anglijo in Normandijo ter se ponovno vrnil v Nem?ijo l. 1185, a mu niso vrnili kne?evin. Poraz Henrika je prinesel mir na severu, a je pomenil neodvisnost Danske , katere kralj ni priznal ve? cesarske avtoritete. Nov kralj Knut VI. je l. 1182 zavrnil poklonitev Frideriku.

Filip Heinsber?ki, kolnski nad?kof in vestfalski vojvoda, je z naklonjenostjo ?kofa Urbana III. postal voditelj opozicije proti cesarju in je na svojo stran zbral precej plemi?ev in ve?ino duhov??ine, toda decembra l. 1186, na skup??ini v Gelnhausnu, je cesar Friderik z dolgim govorom dosege4l ponovno podporo ?kofov in tako so bile pape?eve gro?nje nekoristne. Urban III. je oktobra l. 1187 umrl in Filip je izgubil podporo ?kofov. Marca l. 1188 se je predstavil pri cesarju v Magonzi in ta mu je oprostil.

Ko se je Friderik pripravljal za odhod na kri?arsko vojno, je opazil da je Henrik Lev nemiren; zato ga je avgusta l. 1188 skupaj s sinom Henrikom poklical na skup??ino v Goslar, kjer ju je izgnal. Zapustila sta Nem?ijo in od?la v Anglijo in Normandijo .

Odnosi z vojvodo [ uredi | uredi kodo ]

Ko so izvolili Friderika I., se je vojvoda ?e?ke, Vladislav II. pokazal kot njegov zelo velik zaveznik.

Prav zaradi tega je Friderik I. januarja 1158 okronal Vladislava II. za kralja ?e?ke in mu dovolil nositi krono in imeti naslednike, ta pa mu je bil zvest tudi, ko je ?el v Italijo. Kralj mu je nato prepustil Luzacijo.

Toda, ko je Vladislav umrl in ni bilo naslednika, so se borili za krono Friderik, Sobeslaj II. in Konrad II., vse dokler ni cesar leta 1182 poklical v Ratisbono dva, ki sta bila ?e ?iva in dolo?il za vojvodo ?e?ke Friderika, za markiza Moravije pa Konrada. Leta 1187 je dolo?il, da ?kof Prage odgovarja samo njemu in tako odvzel vlado Prage ?e?kemu vojvodi.

Vojne v Italiji [ uredi | uredi kodo ]

Oktobra leta 1154 je Friderik z majhno vojsko odpotoval v Italijo, kjer je novembra preklical vse regalije ki so bile prisvojene od mest ?e v ?asu Henrika IV. 3. decembra je umrl pape? Anastazij IV. , 4. decembra je bil izvoljen nov pape? Hadrijan IV.

Med tem ?asom je Friderik uni?il nekatera manj?a mesta kot Galliate, Asti in Kieri. Potem je oblegal Tortono, ki je bil zaveznik Milana , ta se je predal po dveh mesecih zaradi pomanjkanja vode. Mesto je poru?il, prebivalci so vsi zginili.

Ker je Friderika zanimala tudi Sicilija , se je ?e isto leto sku?al povezati z bizantinskim cesarjem Manuelom, toda nista pri?li do nobenega zaklju?ka, ker Friderik ni sprejel mo?i, ki jo je imel Manuel v Italiji. Uspelo pa mu je skleniti dogovore s pomorskimi mesti: Benetke , Genova in Pisa , ker je ?akal napad proti sicilskemu kralju.

Po Veliki no?i , se je Friderik iz Pavie napotil v Rim , da bi bil okronan za cesarja. Blizu Siene je sre?al kardinale, ki so ga prosili naj po pape?kem naro?ilu ulovi Arnalda, to je seveda tudi storil in Arnald je bil obsojen na smrt. Friderik je sre?al pape?a v bli?ini Sutre, toda ker pape?u ni bilo v?e? kako so ga sprejeli, so ponovili sre?anje ob jezeru Nepu. Nato so se napotili proti Rimu in pred vrati sre?ali poslanike senata in rimskega ljudstva, ki so od Friderika zahtevali neko prisego in davek, kar pa ta ni sprejel. 18. junija leta 1155 je pape? Hadrijan IV. proti volji senatorjev okronal Friderika, zato so ti napadli nem?ke ?ete. Friderik in bratranec Henrik sta jih po enodnevni bitki premagala. Po krvavi bitki sta se pape? in cesar premaknila v Tuskulum , kjer je pape? prosil Friderika, naj se bojuje proti sicilskemu kralju. Tega cesar ni mogel storiti, ker se nekateri baroni s tem niso strinjali. Toda Friderik je pape?u obljubil, da se bo vrnil in zavzel Rim in Sicilijo. Ko se je vra?al je oropal mesto Spoleto , ki se mu je upiralo. Tudi v Anconi in Veroni se je spopadel in kon?no se je vrnil v Nem?ijo.

Da bi si pape? zagotovil varstvo, se je povezal z Normani . Pape? jih je ocenil kot mo?ne zaveznike, zato je dodelil Guglielmu I. Siciljskem oblast nad celim ju?nim delom Italije, skupaj s Capuo in Neapljem . Toda s tem dogovorom cesar ni strinjal, zato je med njim in pape?em pri?lo do velikih nasprotij, tudi zaradi tega, ker se je Friderik vme?aval v volitev novih germanskih ?kofov.

Velik spopad med njima je pri?el leta 1157 v Besanconu , ker sta si razli?no razlagala pojma o cesarskem cesaropapizmu in pape?ki teokraciji . Prvi pojem pravi, da ima cesar najvi?jo mo?, celo ve?jo od pape?ke, drugi pojem pa je utemeljen v pape?ki buli Dictatus papae , ki je nastala z Gregorijansko reformo in pravi, da ima pape? najvi?jo mo?.

Za nekaj ?asa se je stanje umirilo, ker je nem?ka duhov??ina podprla cesarja.

Junija leta 1158, ko si je mesto Milano opomoglo in je tudi za?ela graditi Tortono, se je Friderik odlo?il, da bo spet ?el v Italijo. Zato je poslal Rainalda in Otona v poizvedovanje in nato s kraljem ?e?ke, Vladislavom II., s ?tevilnimi ?etami vstopil v Italijo. Podlo?il si je Brescio , oblegal je Milano in ga prisilil sprejeti imperialno nomino svojih konzulov. Novembra istega leta je bil sklican drugi zbor v Ronkaliji, tu so se zbrali najpomembnej?i strokovnjaki bolonjske univerze in pomagali Frideriku izpopolniti dolo?be zapisane v dekretu Constitutio de regalibus . V njem so dolo?ili: izvolitev vojvod, grofov in markizov, imenovanje konzulov v ob?inah, pobiranje davkov in delo vsakega prebivalca. Vse te pravice je Friderik bil pripravljen darovati ob?inam, samo ?e bi vsako leto oddali davek in bi priznali, da ima cesar najvi?jo mo?.

Prav zaradi tega je Friderik izdal Constitutio de pacis in z njo prepovedal legije v mestih in vojne med temi. Po vseh ob?inah je poslal vazale , da bi si zagotovil mir. Niso pa bila vsa mesta zadovoljna s temi pravicami, zato se je Milano tudi uprl in zavzel mesto Trezzo, nato sta se uprli tudi Brescia in Crema. Friderik pa je hitro poklical pomo?, Henrik Lev in stric Gvelf IV. sta mu hitro prisko?ila na pomo?, pomagala je tudi cesarica Beatrika Bolonjska. Marca leta 1159 je cesar vstopil v Como , kjer mu je ?kof Ardicon simboli?no izro?il klju?e mesta, julija pa je oblegal mesto Crema, ki se je po sedmih mesecih vdalo in je bilo ?e popolnoma poru?eno.

Medtem je hotel pape? Hadrijan IV. izob?iti cesarja, toda pape? je 1. septembra umrl, ne da bi uspel podpisati dekret o izob?enju. In tako so 7. septembra kardinali izvolili pape?a Rolanda Bandinellija, poznanega pod imenom Aleksander III., ki je nadaljeval s Hadrijanovo politiko in je podpiral ob?ine. V manj?em ?tevilu so kardinali izvolili kardinala Ottavia di Montecelia, ki si je nadel ime Viktor IV. ( protipape? ), in je bil velik prijatelj s cesarjem Friderikom. Friderik je februarja leta 1160 sklical koncil v Pavii, toda pape? ni pri?el. Tako so ?kofje prisotni na koncilu izvolili protipape?a Viktorja IV., ki je izob?il Aleksandra III., Aleksander pa je izob?il Viktorja IV. in cesarja Friderika.

Milano ni hotel sprejeti cesarskih navodil in vojna se je ?irila po vsej Lombardiji . Leta 1161 je Friderik dobil pomo? iz Nem?ije in Mad?arske in tako je lahko za?el obleganje mesta. Prebivalci so zdr?ali eno leto, marca leta 1162 se je Milano vdal in tako se je za?elo uni?evanje mesta, prebivalci pa so zbe?ali. V vojni so bili uni?eni tudi obzidje Brescie in Piacenze , ki sta morali sprejeti cesarske uradnike. Tako se je Friderik Barbarossa povzpel na vrh svoje mo?i in se vrnil v Nem?ijo.

Pape? Aleksander III. se je zavedal, da ima vedno ve?ji vpliv in mo?, toda ker ni imel sredstev, se je zatekel v Francijo , kjer se je dogovoril s francoskim kraljem Ludvikom VII. , da bi se (Ludvik) dobil s cesarjem Friderikom na mostu ?ez reko Saono , na meji med Francijo in Burgundijo , kjer bi se lahko dogovorili za veljavnost imenovanja. Aleksander III. ni bil prisoten.

Novembra leta 1163 se je Friderik znova vrnil v Italijo z majhno vojsko, ker so se Verona , Padova in Vicenza uprli, a cesar upora ni mogel zaustaviti, ker ni imel dovolj mo?ne vojske. Medtem je kolnski nad?kof Rainaldo di Dassel organiziral voja?ki pohod proti Normanom v Sicilskem kraljestvu, toda ker je potreboval podporo Pise in Genove (ti dve sta hoteli imeti Sardinijo) mu pohoda ni uspelo izpeljati.

Friderik je zbolel, zato se je vrnil v domovino, tako tretji pohod v Italijo ni prinesel nobenega uspeha.

Aprila leta 1164 je umrl protipape? Viktor IV. in Friderik se je odlo?il skleniti mir z Aleksandrom III. To mu ni uspelo, ker si je nad?kof Rainaldo di Dassel izvolil drugega protipape?a, Pashala III. In tako Aleksander III. ni dobil podpore evropskih kraljev in se je 1165 vrnil v Rim.

Zahteve nad Italijo [ uredi | uredi kodo ]

Na skup??ini v Kostanci marca 1153 so sodelovali tudi ambasadorji iz ob?in Como , Lodi in Pavia . Pri?li so prosit za pomo? proti Milanu, ki je, potem ko je poru?il Lodi in je zmagal desetletno vojno proti Comu, omejeval razvoj ostalih mest.

Friderik je to izkoristil, da se je vme?al v politiko Italije: sledil je idealu univerzalnega cesarstva. Kontrola nad ob?inami na severu in nad kraljevino Sicilijo, je bila bistvena za ta cilj. Zaradi tega je razporedil trden nadzor nad teritoriji cesarske krone, s tem da je uporabil ministeriale , ki so bili uradniki iz poni?nih dru?in in katerim je zaupal.

Po skup??ini v Kostanci, so bili pogoji za odhod v Italijo popolni: tega so si ?elele fevdalne dru?ine da bi omejile ob?insko premo?, majhne ob?ine ki so se zdru?ile proti Milanu, sam pape? Anastazij IV. , ki si je ?elel ukrep Friderika proti ob?ini Rim, v kateri se je od leta 1143 ustanovil re?im, ki ga je vodil Arnald iz Brescie.

?etrti pohod v Italijo in Lombardska zveza [ uredi | uredi kodo ]

Cesarjeva odsotnost je Lombardiji olaj?ala zdru?itev za skupen upor. Do uporov je pri?lo v mestih in v Bologni so ubili cesarjevega na?elnika. Friderik je moral ponovno osvojiti Italijo, zbral je mo?no vojsko in tako se je oktobra 1166 ?etrti? odpravil v Italijo. V Lombardiji se je novembra zavedel, da bo podvig te?ji kot v preteklosti. V mestih ni imel velike podpore in zato je prelo?il pohod na Sicilijo. ?eprav se je ?elel napotiti proti Rimu, je moral ostati nekaj ?asa v Lombardiji, kjer se je moral bojevati. Nato se je preko Bologne odpravil proti Anconi, kjer je naletel na mo?an upor. 24. julija 1167 je kon?no pri?el do Rima, ki ga je ostro napadel tako, da je moral pape? Aleksander III. zbe?ati skupaj z nekaj zvestimi kardinali v Benevento . Friderik je postal gospodar v Rimu in je bil drugi? imenovan za cesarja od protipape?a Pashala. Ko je pripravljal napad na Sicilijo, se je med vojaki raz?irila malarija , zaradi katere so umrli tudi poveljnik Rainald, cesarjev ne?ak Friderik IV. in toskanski vojvoda Gvelf VII. Tako se je Friderik vrnil v Pavio, ki mu je skupaj s Comom ostala zvesta. Nato pa se je spet vrnil v Nem?ijo.

Medtem sta v Italiji nastali dve novi zvezi: veronska ( Verona , Treviso in Benetke) in cremonska ( Cremona , Crema , Brescia, Bergamo , Mantova in Milano). Decembra sta se ti dve zvezi zdru?ili v Lombardsko zvezo . Takoj so se ti zvezi pridru?ile ?e Parma , Piacenza in Lodi. Tudi pape? Aleksander III. je podprl ustanovo. Zveza je postajala ?edalje mo?nej?a, saj sta jo podprla tudi Sicilsko kraljestvo in Bizantinsko cesarstvo . V ?ast pape?a pa je ustanovila tudi novo mesto Alessandria .

Bitka pri Legnanu in zaton cesarstva [ uredi | uredi kodo ]

Ko se je Friderik vrnil v Nem?ijo, se je posvetil nem?kim problemom. Aprila 1169 je imenoval za kralja sina Henrika. Kupil je tudi posestva na ?vabskem in v Toskani. Medtem je poslal v Rim bamberg?kega ?kofa Eberarda, da bi se poskusil opravi?iti pape?u Aleksandru III., vendar pape? tega ni sprejel. Leta 1174 je ?e peti? od?el v Italijo, kjer je hitro zavzel Suso, Asti , Acqui , Pavio in Como. 7 mesecev je oblegal Alessandrio, a neuspe?no.

Kasneje je ?elel zavzeti ?e Ancono, ki je bila zaveznica Bizantinskega cesarstva. Barbarossa se je dogovoril z Benetkami tako, da so njegove ?ete napadale Ancono s kopnega, medtem ko so bene?ke ladje zasedle pristani??e. Toda zadeva ni bila enostavna in tako so se morale Friderikove ?ete po 6 mesecih umakniti iz mesta ob prihodu pomo?i iz Ferrare in Bertinora.

Spomladi 1175 se je Barbarossa odpravil proti vojski lombardske lige z namenom, da bi se dogovorili za mir. To pa se ni zgodilo in tako so se znova za?eli krvavi boji, ki pa niso bili odlo?ilni v teku celega leta. Naslednje leto se je Friderik sre?al s Henrikom Levom in drugimi fevdalci, da bi se mu pridru?ile nove ?ete za nadaljevanje pohoda v Italiji. Friderik pa se je pozneje zavedel, da jih ni pri?lo toliko kot si jih je ?elel in da manjka njegov bratranec Henrik. Ko se je spet napotil proti jugu, ga je vojska lombardske lige hudo porazila v Legnanu 29. maja 1176.

Medtem ko se je Friderik sku?al re?iti po diplomatski poti, se je nem?ka vojska zatekla v Pavio. Barbarossa se je za?el pogajati s pape?em, s katerim je sklenil, da bo odstavil protipape?a, vrnil rimski komuni njene darove in ozemlja, medtem ko mu je Aleksander III. zagotovil svoje posredni?tvo s komunami, ki pa so to zavrnile, ker jim ni ugajala sprememba v pape?evem obna?anju.

Konstan?ki mir [ uredi | uredi kodo ]

Pri?lo je do novega poskusa mirovnega posredovanja, ki se je odvijal v Benetkah julija leta 1177, kjer so se sre?ali pape?, cesar, Viljem Dobri in predstavniki ob?in. 23. julija je bil potrjen mir s pape?em po anan?kem konkordatu , bil je dolo?en 15-letni mir s kraljem Sicilije in 6-letni z ob?inami. Friderik je ostal v Italiji do konca leta; nato se je leta 1178 vrnil v Nem?ijo, kjer je dokon?no re?il spore s fevdalci, posebno z bratrancem, Henrikom Gvelfi?kim, ki je bil obto?en, da ni voja?ko pomagal cesarju.

V Italiji se mu je dobro godilo, saj je mir trajal in najva?nej?i zavezniki ob?in so bili mrtvi. Dokon?en mir je bil dogovorjen v Piacenzi in podpisan v Konstanci 25. junija 1183: s tem konkordatom je Friderik priznal obstoj Lige ter podelil upravna, politi?na in sodna dovoljenja; priznal je tudi od prebivalstva izvoljene konzule. Ob?ine pa so morale una tantum pla?ati 15.000 in vsako leto 2.000 srebrnih mark. Br? ko je cesar pri?el v Italijo so mu podelili oblast, da bi razre?il trenja med eno in drugo ob?ino. Tako se je odpovedal absolutni oblasti, da bi ob?ine imele ve?jo avtonomijo.

Leta 1186 sta se njegov sin Henrik VI. Nem?ki in Kostanca iz Altovilla (ta je bila zadnja dedinja normanske dinastije) poro?ila, tako da je Friderik lahko anektiral ju?no Italijo cesarstvu.

Tretja kri?arska vojna [ uredi | uredi kodo ]

Po padcu Jeruzalema leta 1187, je nov pape? Gregor VIII. pripravil novo kri?arsko vojno. Privla?na je bila tudi zaradi veli?anskega plena, ki bi ga kri?arji dosegli; to je bila tretja kri?arska vojna . Friderika so povi?ali v kri?arja 27. marca 1188 v Mainzu ; vedel je, da je bila druga kri?arska vojna slabo organizirana, zato je sam poskrbel, da bi se bolje pripravili. Friderik je pustil za sabo sina Henrika VI., ki bi vladal cesarstvu, ter se maja leta 1189 napotil iz Regensburga , na Bavarskem , s sprevodom 20.000 vitezov.

Friderik je prihrumel skozi Mad?arsko ter se tam tudi prvi? ustavil, skozi Balkan ter se postopoma bli?al Konstantinoplu (sodobni Carigrad ). Po poti je s svojimi ?etami izvr?il ?tevilne antisemitske pogrome , saj so bili takrat (tudi pozneje) Judje zelo spretni trgovci (velik del bogastva je bil v lasti Judov) in si tako pridobil finan?ne pripomo?ke za nadaljevanje poti. Ko je dospel do Konstantinopla je vpra?al za dovoljenje Izaka II. , da bi se napotil proti Anatoliji . Izak se ga je zbal in zaprl Friderikove poslance. Po dolgem sporu, zaradi katerega je moral tudi Henrik VI. prisko?iti na pomo? z ladjami, se je februarja leta 1190 dogovoril z Izakom ter podpisal pogodbo v Edirnu ,s katero so lahko prekora?ili morsko o?ino Helespont (sodobne Dardanele) ter prispeli do Male Azije , od koder so se napotili proti Kilikiji , kjer je junija leta 1190, pri reki Salef (danes tur?ko G?ksu), Friderik umrl.

Obstajajo najrazli?nej?e teorije o tej smrti, a najbolj priljubljena je ta, da je zaradi toplote in te?kega oklepa do?ivel sr?no kap.

Legende [ uredi | uredi kodo ]

O Frideriku govori veliko legend . Ena od teh, ki so jo ?irili Germani , je, da se skriva in se bo spet pri?el bojevat s sovra?niki, ?e mo?nej?i.

Mitolo?ki prizor njegove smrti pravi, da je imel kopje usode . Mit pravi, da kdor je imel to kopje, je bil nepremagljiv, vendar, ?e mu je to kopje ?lo iz rok, je kmalu za tem umrl. Pravijo, da mu je kopje padlo iz rok, ko je gledal neko reko.

Druga verzija je podobna slovenskemu liku kralja Matja?a . Ta pravi, da je Friderik v neki jami na hribu Kyffhauser in ko bodo vrane nehale leteti okrog njega, bo spet pri?el ven in Nem?ija bo spet mo?na kot v?asih. Legenda pravi, da se bo to zgodilo, ko mu bo rde?a brada zrasla in ovila trikrat okoli mize. Legende so nastale za ne?aka Friderika, vendar sta o njem pisala kasneje Brata Grimm .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Friderik I. Barbarossa .