Friderik I. Barbarossa
|
---|
Friderikov zlat doprsni kip, leta 1171 podarjen njegovemu botru grofu Ottu iz Cappenberga; uporabljali so ga kot relikviarij v opatiji Cappenberg; v darilni listini pi?e, da je bil izdelan
"po podobi cesarja"
|
|
Vladanje
| 1155 ? 10. junij 1190
|
---|
Kronanje
| 18. junij 1155,
Rim
|
---|
Predhodnik
| Lotar III.
|
---|
Naslednik
| Henrik VI.
|
---|
|
Vladanje
| 1155 ? 10. junij 1190
|
---|
Kronanje
| 24. april 1155,
Pavia
|
---|
Predhodnik
| Konrad III.
|
---|
Naslednik
| Henrik VI.
|
---|
|
Vladanje
| 4. marec 1152 ? 10. junij 1190
|
---|
Kronanje
| 9. marec 1152,
Aachen
|
---|
Predhodnik
| Konrad III.
|
---|
Naslednik
| Henrik VI.
|
---|
|
Vladanje
| 1152 ? 10. junij 1190
|
---|
Kronanje
| 30. junij 1178,
Arles
|
---|
|
Vladanje
| 6. april 1147 ? 4. marec 1152
|
---|
Predhodnik
| Friderik II.
|
---|
Naslednik
| Friderik IV.
|
---|
|
Rojstvo
| sredina decembra 1122
Haguenau
,
Vojvodina ?vabska
, Kraljevina Nem?ija
(zdaj
Francija
)
|
---|
Smrt
| 6. oktober 1122
reka Salef, Armenska Kilikija
(zdaj reka Goksu,
Tur?ija
)
|
---|
Pokop
|
- Cerkev sv. Petra,
Antiohija
(mehka tkiva)
- Kri?arske stolnica v Titu (kosti)
- Cerkev sv. Pavla,
Tarz
,
Tur?ija
(srce in notranji organi)
|
---|
Zakonec
|
Adelajda Vohbur?ka
(
por.
1147–1153)
Beatrika Burgundska
(
por.
1156–1184)
|
---|
Potomci
more...
|
- Friderik V. ?vabski
- Henrik VI.
, cesar
- Friderik VI. ?vabski
- Oton I. Burgundski
- Konrad II. ?vabski
- Filip ?vabski, nem?ki kralj
|
---|
Rodbina
| Hohenstaufen
|
---|
O?e
| Friderik II. ?vabski
|
---|
Mati
| Judita Bavarska
|
---|
Friderik I. Barbarossa,
cesar
Svetega rimskega cesarstva
in nem?ki kralj, * okoli
1122
, †
10. junij
1190
,
Mala Azija
.
Rodil se je okoli leta 1122 ?vabskemu vojvodi
Frideriku II. Enookemu
iz hi?e
Hohenstaufen
in
Juditi Bavarski
, h?eri bavarskega vojvode
Henrika ?rnega
iz hi?e
Welf
.
Njegovo otro?tvo ni bilo veselo. Ko je bil star tri leta, je o?e izgubil oko v bitki, z o?esom pa je izgubil tudi mo?nost prevzeti prestol, ki je pripadal bratu
Konradu III.
Pri osmih letih mu je umrla mati, pri dvanajstih pa se je o?e spet o?enil in imel drugega sina.
Pri petindvajsetih letih je izgubil o?eta in s tem postal novi dedni ?vabski vojvoda. Poro?il se je z mlado Adelo Vohbur?ko, ?vabsko vojvodinjo, ki ga je med drugim tudi varala, ko se je bojeval v
drugi kri?arski vojni
.
Ko je postal nem?ki kralj, je pustil ?eno Adelo in se poro?il z
Beatriko Burgundsko
, ki mu je rodila 9 otrok: 6 sinov in 3 h?erke.
Friderik je leta 1147 nasledil o?eta in skupaj s stricem
Konradom III.
ter francoskim kraljem
Ludvikom VII.
?el na kri?arsko vojno, ki se je zaklju?ila z odstopom kri?arjev.
4. marca 1152 so v
Frankfurtu
izvolili novega kralja.
Henrik Lev
je opustil oblast nad Bavarsko, zato je kralj postal bratranec Friderik III., ki je s tem postal Friderik I. Kronan je bil v
Aachnu
9. marca 1152, v starosti okrog 30 let.
Marca 1153 je sklical posvetovanje. Na njem je predlagal, da bi
Cerkev
in
politika
delovali usklajeno. Zahteval je, da bo on odlo?al o izvolitvi ?kofov. Obljubil je, da bo spo?toval Cerkev, ?e ga bodo kronali za cesarja.
Prvi problem, ki ga je moral Friderik re?iti, je bila dodelitev
Bavarske
bratrancu Henriku Levu. Bavarski vojvoda,
Henrik Jasormigott
, ki je kne?evino prejel od Konrada III., je ni ?elel pustiti Henriku Levu. Friderik je sklical vse svoje plemi?e na pogovor, toda Jasormigott se ni pojavil v
Wurzburgu
(1152), v
Wormsu
in niti ne v
Spiri
(1153); kon?no so v
Goslarju
3. junija 1154, ?e vedno brez Henrika Jasormigotta, kne?evino dodelili Henriku Levu. Uradna investitura je bila v
Ratisboni
oktobra 1155, po vrnitvi Henrika Leva iz pohoda v
Italijo
. Problem so re?ili ?ele naslednjega leta (1156) v Ratisboni, potem ko je postala kne?evina
Avstrija
popolnoma neodvisna od Bavarske, ter dodeljena Henriku Jasormigottu.
Istega leta je umrl palatinski vojvoda Rena in Friderik je imenoval za novega vojvoda polbrata Konrada Hohenstaufen, ki je podedoval o?etova posestva v Frankoniji. Istega leta je Friderik imenoval za kolnskega nad?kofa Rainalda iz Dassela.
Potem ko je Henrik Lev, bavarski in sa?ki vojvoda, leta 1159, prenovil mesto
Lubeck
, s tem da mu je podelil ve?jo
avtonomnost
in je trgovce oprostil pla?ila dajatev, je Friderik postavil temelje, da bi Lubeck postal
Svobodno cesarsko mesto
brez vpliva
fevdalcev
, tako da bi postal eno najpomembnej?ih mest
Hanzeatske lige
.
Henrik Lev je, medtem ko se je Friderik bojeval v Italiji, za?el z gradnjo u?inkovite in mo?ne dr?ave na severovzhodnem delu Nem?ije. Potem ko je sklenil zavezni?tvo z danskim kraljem Valdemarjem I., je za?el z osvajanjem slovanskih ozemelj
Lu?i?kih Srbov
, na vzhodnem bregu
Labe
. Poleg tega, je omejil svobodo plemi?ev tako na Bavarskem kot na Sa?kem.
Proti letu 1170 so se za?ela trenja med Friderikom in Henrikom Levom zaradi posestev strica Gvelfa VI. v Italiji, ki jih je Friderik kupil medtem ko je bil Henrik v
Sveti de?eli
, in zaradi odnosa med Henrikom in Manuelom I. Bizantincem, ki je pomagal Langobardom in
Henriku II.
Angle?kem, ki je bil zaveznik
pape?a Aleksandra III.
. Zadnje prijateljsko sre?anje je potekalo v Ratisboni leta 1174. Naslednje sre?anje v Chiavenni leta 1176, je bilo nemirno, saj sta po tem postala sovra?nika.
Potem ko sta se leta 1177 Friderik in Aleksander III. pobotala, je halberstadtski ?kof Ulrik, ki je bil odstavljen 1160. zaradi zvestobe do Aleksandra III., je ponovno pridobil svoj sede? in je zahteval razveljaviti vse Henrikove odlo?itve. To je privedlo do boja, ki ga je dal cesar ukiniti do njegove vrnitve v Nem?ijo l. 1178. Novembra, na skup??ini v Spiri, sta obe stranki prikazali Frideriku to?be.
Henrika so poklicali v Worms 13. januarja 1179, a se ni prikazal. Kot tudi ne v
Magdeburgu
junija, v Kainu avgusta in 13. januarja 1180 v
Wurzburgu
, kjer je Henrik izgubil vse svoje fevde. Na Sa?kem so ?kofom vrnili vsa ozemlja, ki jim jih je Henrik odvzel.
Vestfalijo
so dodelili nad?kofu iz
Kolna
, Filipu iz Heinsberga, medtem ko so Sa?ko dodelili sinu
Alberta Medveda
, princu Askanov, Bernardu iz Anhalta. Na Bavarskem je ?tajerska postala avtonomna kne?evina in so jo podelili ?e?kemu vojvodi,
Otokarju I.
, medtem ko so bavarsko kne?evino dodelili Otonu I. Wittelsba?kem.
Henrik se je nadaljnjo bojeval in izgubil
Lubeck
. Po tem se je Henrik vdal, se podlo?il l. 1181 v
Erfurtu
in ponovno dobil lastna posestva. Bil je izgnan. Henrik je od?el poleti l. 1182 in se napotil na dvor tasta Henrika II., v Anglijo in Normandijo ter se ponovno vrnil v Nem?ijo l. 1185, a mu niso vrnili kne?evin. Poraz Henrika je prinesel mir na severu, a je pomenil neodvisnost
Danske
, katere kralj ni priznal ve? cesarske avtoritete. Nov kralj
Knut VI.
je l. 1182 zavrnil poklonitev Frideriku.
Filip Heinsber?ki, kolnski nad?kof in vestfalski vojvoda, je z naklonjenostjo ?kofa Urbana III. postal voditelj opozicije proti cesarju in je na svojo stran zbral precej plemi?ev in ve?ino duhov??ine, toda decembra l. 1186, na skup??ini v Gelnhausnu, je cesar Friderik z dolgim govorom dosege4l ponovno podporo ?kofov in tako so bile pape?eve gro?nje nekoristne. Urban III. je oktobra l. 1187 umrl in Filip je izgubil podporo ?kofov. Marca l. 1188 se je predstavil pri cesarju v Magonzi in ta mu je oprostil.
Ko se je Friderik pripravljal za odhod na kri?arsko vojno, je opazil da je Henrik Lev nemiren; zato ga je avgusta l. 1188 skupaj s sinom Henrikom poklical na skup??ino v Goslar, kjer ju je izgnal. Zapustila sta Nem?ijo in od?la v
Anglijo
in
Normandijo
.
Ko so izvolili Friderika I., se je vojvoda ?e?ke,
Vladislav II.
pokazal kot njegov zelo velik zaveznik.
Prav zaradi tega je Friderik I. januarja 1158 okronal Vladislava II. za kralja ?e?ke in mu dovolil nositi krono in imeti naslednike, ta pa mu je bil zvest tudi, ko je ?el v Italijo. Kralj mu je nato prepustil Luzacijo.
Toda, ko je Vladislav umrl in ni bilo naslednika, so se borili za krono Friderik, Sobeslaj II. in Konrad II., vse dokler ni cesar leta 1182 poklical v Ratisbono dva, ki sta bila ?e ?iva in dolo?il za vojvodo ?e?ke Friderika, za markiza
Moravije
pa Konrada. Leta 1187 je dolo?il, da ?kof Prage odgovarja samo njemu in tako odvzel vlado Prage ?e?kemu vojvodi.
Oktobra leta 1154 je Friderik z majhno vojsko odpotoval v Italijo, kjer je novembra preklical vse
regalije
ki so bile prisvojene od mest ?e v ?asu Henrika IV.
3. decembra je umrl
pape? Anastazij IV.
, 4. decembra je bil izvoljen nov
pape? Hadrijan IV.
Med tem ?asom je Friderik uni?il nekatera manj?a mesta kot Galliate,
Asti
in Kieri. Potem je oblegal Tortono, ki je bil zaveznik
Milana
, ta se je predal po dveh mesecih zaradi pomanjkanja vode. Mesto je poru?il, prebivalci so vsi zginili.
Ker je Friderika zanimala tudi
Sicilija
, se je ?e isto leto sku?al povezati z bizantinskim cesarjem Manuelom, toda nista pri?li do nobenega zaklju?ka, ker Friderik ni sprejel mo?i, ki jo je imel Manuel v Italiji. Uspelo pa mu je skleniti dogovore s pomorskimi mesti:
Benetke
,
Genova
in
Pisa
, ker je ?akal napad proti sicilskemu kralju.
Po
Veliki no?i
, se je Friderik iz
Pavie
napotil v
Rim
, da bi bil okronan za cesarja. Blizu
Siene
je sre?al kardinale, ki so ga prosili naj po pape?kem naro?ilu ulovi Arnalda, to je seveda tudi storil in Arnald je bil obsojen na smrt. Friderik je sre?al pape?a v bli?ini Sutre, toda ker pape?u ni bilo v?e? kako so ga sprejeli, so ponovili sre?anje ob jezeru Nepu. Nato so se napotili proti Rimu in pred vrati sre?ali poslanike senata in rimskega ljudstva, ki so od Friderika zahtevali neko prisego in davek, kar pa ta ni sprejel. 18. junija leta 1155 je pape? Hadrijan IV. proti volji senatorjev okronal Friderika, zato so ti napadli nem?ke ?ete. Friderik in bratranec Henrik sta jih po enodnevni bitki premagala. Po krvavi bitki sta se pape? in cesar premaknila v
Tuskulum
, kjer je pape? prosil Friderika, naj se bojuje proti sicilskemu kralju. Tega cesar ni mogel storiti, ker se nekateri baroni s tem niso strinjali. Toda Friderik je pape?u obljubil, da se bo vrnil in zavzel Rim in Sicilijo. Ko se je vra?al je oropal mesto
Spoleto
, ki se mu je upiralo. Tudi v
Anconi
in
Veroni
se je spopadel in kon?no se je vrnil v Nem?ijo.
Da bi si pape? zagotovil varstvo, se je povezal z
Normani
. Pape? jih je ocenil kot mo?ne zaveznike, zato je dodelil Guglielmu I. Siciljskem oblast nad celim ju?nim delom Italije, skupaj s Capuo in
Neapljem
. Toda s tem dogovorom cesar ni strinjal, zato je med njim in pape?em pri?lo do velikih nasprotij, tudi zaradi tega, ker se je Friderik vme?aval v volitev novih germanskih ?kofov.
Velik spopad med njima je pri?el leta 1157 v
Besanconu
, ker sta si razli?no razlagala pojma o cesarskem cesaropapizmu in pape?ki
teokraciji
. Prvi pojem pravi, da ima cesar najvi?jo mo?, celo ve?jo od pape?ke, drugi pojem pa je utemeljen v
pape?ki buli
Dictatus papae
, ki je nastala z
Gregorijansko reformo
in pravi, da ima pape? najvi?jo mo?.
Za nekaj ?asa se je stanje umirilo, ker je nem?ka duhov??ina podprla cesarja.
Junija leta 1158, ko si je mesto Milano opomoglo in je tudi za?ela graditi Tortono, se je Friderik odlo?il, da bo spet ?el v Italijo. Zato je poslal Rainalda in Otona v poizvedovanje in nato s kraljem ?e?ke, Vladislavom II., s ?tevilnimi ?etami vstopil v Italijo. Podlo?il si je
Brescio
, oblegal je Milano in ga prisilil sprejeti imperialno nomino svojih konzulov. Novembra istega leta je bil sklican drugi zbor v Ronkaliji, tu so se zbrali najpomembnej?i strokovnjaki bolonjske univerze in pomagali Frideriku izpopolniti dolo?be zapisane v dekretu
Constitutio de regalibus
. V njem so dolo?ili: izvolitev vojvod, grofov in markizov, imenovanje konzulov v ob?inah, pobiranje davkov in delo vsakega prebivalca. Vse te pravice je Friderik bil pripravljen darovati ob?inam, samo ?e bi vsako leto oddali davek in bi priznali, da ima cesar najvi?jo mo?.
Prav zaradi tega je Friderik izdal
Constitutio de pacis
in z njo prepovedal legije v mestih in vojne med temi. Po vseh ob?inah je poslal
vazale
, da bi si zagotovil mir.
Niso pa bila vsa mesta zadovoljna s temi pravicami, zato se je Milano tudi uprl in zavzel mesto Trezzo, nato sta se uprli tudi Brescia in Crema. Friderik pa je hitro poklical pomo?, Henrik Lev in stric Gvelf IV. sta mu hitro prisko?ila na pomo?, pomagala je tudi cesarica Beatrika Bolonjska. Marca leta 1159 je cesar vstopil v
Como
, kjer mu je ?kof Ardicon simboli?no izro?il klju?e mesta, julija pa je oblegal mesto Crema, ki se je po sedmih mesecih vdalo in je bilo ?e popolnoma poru?eno.
Medtem je hotel pape? Hadrijan IV.
izob?iti
cesarja, toda pape? je
1. septembra
umrl, ne da bi uspel podpisati dekret o izob?enju. In tako so 7. septembra kardinali izvolili pape?a Rolanda Bandinellija, poznanega pod imenom Aleksander III., ki je nadaljeval s Hadrijanovo politiko in je podpiral ob?ine. V manj?em ?tevilu so kardinali izvolili kardinala Ottavia di Montecelia, ki si je nadel ime Viktor IV. (
protipape?
), in je bil velik prijatelj s cesarjem Friderikom.
Friderik je februarja leta 1160 sklical
koncil
v Pavii, toda pape? ni pri?el. Tako so ?kofje prisotni na koncilu izvolili protipape?a Viktorja IV., ki je izob?il Aleksandra III., Aleksander pa je izob?il Viktorja IV. in cesarja Friderika.
Milano ni hotel sprejeti cesarskih navodil in vojna se je ?irila po vsej
Lombardiji
. Leta 1161 je Friderik dobil pomo? iz Nem?ije in Mad?arske in tako je lahko za?el obleganje mesta. Prebivalci so zdr?ali eno leto, marca leta 1162 se je Milano vdal in tako se je za?elo uni?evanje mesta, prebivalci pa so zbe?ali. V vojni so bili uni?eni tudi obzidje Brescie in
Piacenze
, ki sta morali sprejeti cesarske uradnike. Tako se je Friderik Barbarossa povzpel na vrh svoje mo?i in se vrnil v Nem?ijo.
Pape? Aleksander III. se je zavedal, da ima vedno ve?ji vpliv in mo?, toda ker ni imel sredstev, se je zatekel v
Francijo
, kjer se je dogovoril s francoskim kraljem
Ludvikom VII.
, da bi se (Ludvik) dobil s cesarjem Friderikom na mostu ?ez reko
Saono
, na meji med Francijo in
Burgundijo
, kjer bi se lahko dogovorili za veljavnost imenovanja. Aleksander III. ni bil prisoten.
Novembra leta 1163 se je Friderik znova vrnil v Italijo z majhno vojsko, ker so se
Verona
,
Padova
in Vicenza uprli, a cesar upora ni mogel zaustaviti, ker ni imel dovolj mo?ne vojske. Medtem je kolnski nad?kof Rainaldo di Dassel organiziral voja?ki pohod proti Normanom v Sicilskem kraljestvu, toda ker je potreboval podporo Pise in Genove (ti dve sta hoteli imeti Sardinijo) mu pohoda ni uspelo izpeljati.
Friderik je zbolel, zato se je vrnil v domovino, tako tretji pohod v Italijo ni prinesel nobenega uspeha.
Aprila leta 1164 je umrl protipape? Viktor IV. in Friderik se je odlo?il skleniti mir z Aleksandrom III. To mu ni uspelo, ker si je nad?kof Rainaldo di Dassel izvolil drugega protipape?a, Pashala III. In tako Aleksander III. ni dobil podpore evropskih kraljev in se je 1165 vrnil v Rim.
Na skup??ini v Kostanci marca 1153 so sodelovali tudi ambasadorji iz ob?in
Como
,
Lodi
in
Pavia
. Pri?li so prosit za pomo? proti Milanu, ki je, potem ko je poru?il Lodi in je zmagal desetletno vojno proti Comu, omejeval razvoj ostalih mest.
Friderik je to izkoristil, da se je vme?al v politiko Italije: sledil je idealu univerzalnega cesarstva. Kontrola nad ob?inami na severu in nad kraljevino Sicilijo, je bila bistvena za ta cilj. Zaradi tega je razporedil trden nadzor nad teritoriji cesarske krone, s tem da je uporabil
ministeriale
, ki so bili uradniki iz poni?nih dru?in in katerim je zaupal.
Po skup??ini v Kostanci, so bili pogoji za odhod v Italijo popolni: tega so si ?elele fevdalne dru?ine da bi omejile ob?insko premo?, majhne ob?ine ki so se zdru?ile proti Milanu, sam
pape? Anastazij IV.
, ki si je ?elel ukrep Friderika proti ob?ini Rim, v kateri se je od leta 1143 ustanovil re?im, ki ga je vodil Arnald iz Brescie.
?etrti pohod v Italijo in Lombardska zveza
[
uredi
|
uredi kodo
]
Cesarjeva odsotnost je Lombardiji olaj?ala zdru?itev za skupen upor. Do uporov je pri?lo v mestih in v Bologni so ubili cesarjevega na?elnika. Friderik je moral ponovno osvojiti Italijo, zbral je mo?no vojsko in tako se je oktobra 1166 ?etrti? odpravil v Italijo. V Lombardiji se je novembra zavedel, da bo podvig te?ji kot v preteklosti. V mestih ni imel velike podpore in zato je prelo?il pohod na Sicilijo. ?eprav se je ?elel napotiti proti Rimu, je moral ostati nekaj ?asa v Lombardiji, kjer se je moral bojevati. Nato se je preko Bologne odpravil proti Anconi, kjer je naletel na mo?an upor. 24. julija 1167 je kon?no pri?el do Rima, ki ga je ostro napadel tako, da je moral pape? Aleksander III. zbe?ati skupaj z nekaj zvestimi kardinali v
Benevento
. Friderik je postal gospodar v Rimu in je bil drugi? imenovan za cesarja od protipape?a Pashala. Ko je pripravljal napad na Sicilijo, se je med vojaki raz?irila
malarija
, zaradi katere so umrli tudi poveljnik Rainald, cesarjev ne?ak
Friderik IV.
in toskanski vojvoda
Gvelf VII.
Tako se je Friderik vrnil v Pavio, ki mu je skupaj s Comom ostala zvesta. Nato pa se je spet vrnil v Nem?ijo.
Medtem sta v Italiji nastali dve novi zvezi: veronska (
Verona
,
Treviso
in Benetke) in cremonska (
Cremona
,
Crema
, Brescia,
Bergamo
,
Mantova
in Milano).
Decembra sta se ti dve zvezi zdru?ili v
Lombardsko zvezo
. Takoj so se ti zvezi pridru?ile ?e
Parma
, Piacenza in Lodi. Tudi pape? Aleksander III. je podprl ustanovo. Zveza je postajala ?edalje mo?nej?a, saj sta jo podprla tudi
Sicilsko kraljestvo
in
Bizantinsko cesarstvo
. V ?ast pape?a pa je ustanovila tudi novo mesto
Alessandria
.
Bitka pri Legnanu in zaton cesarstva
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ko se je Friderik vrnil v Nem?ijo, se je posvetil nem?kim problemom. Aprila 1169 je imenoval za kralja sina Henrika. Kupil je tudi posestva na ?vabskem in v Toskani.
Medtem je poslal v Rim
bamberg?kega
?kofa Eberarda, da bi se poskusil opravi?iti pape?u Aleksandru III., vendar pape? tega ni sprejel. Leta 1174 je ?e peti? od?el v Italijo, kjer je hitro zavzel Suso,
Asti
,
Acqui
, Pavio in Como. 7 mesecev je oblegal Alessandrio, a neuspe?no.
Kasneje je ?elel zavzeti ?e Ancono, ki je bila zaveznica Bizantinskega cesarstva. Barbarossa se je dogovoril z Benetkami tako, da so njegove ?ete napadale Ancono s kopnega, medtem ko so bene?ke ladje zasedle pristani??e. Toda zadeva ni bila enostavna in tako so se morale Friderikove ?ete po 6 mesecih umakniti iz mesta ob prihodu pomo?i iz
Ferrare
in Bertinora.
Spomladi 1175 se je Barbarossa odpravil proti vojski lombardske lige z namenom, da bi se dogovorili za mir. To pa se ni zgodilo in tako so se znova za?eli krvavi boji, ki pa niso bili odlo?ilni v teku celega leta. Naslednje leto se je Friderik sre?al s Henrikom Levom in drugimi fevdalci, da bi se mu pridru?ile nove ?ete za nadaljevanje pohoda v Italiji. Friderik pa se je pozneje zavedel, da jih ni pri?lo toliko kot si jih je ?elel in da manjka njegov bratranec Henrik. Ko se je spet napotil proti jugu, ga je vojska lombardske lige hudo porazila v Legnanu 29. maja 1176.
Medtem ko se je Friderik sku?al re?iti po diplomatski poti, se je nem?ka vojska zatekla v Pavio. Barbarossa se je za?el pogajati s pape?em, s katerim je sklenil, da bo odstavil protipape?a, vrnil rimski komuni njene darove in ozemlja, medtem ko mu je Aleksander III. zagotovil svoje posredni?tvo s komunami, ki pa so to zavrnile, ker jim ni ugajala sprememba v pape?evem obna?anju.
Pri?lo je do novega poskusa mirovnega posredovanja, ki se je odvijal v Benetkah julija leta 1177, kjer so se sre?ali pape?, cesar,
Viljem Dobri
in predstavniki ob?in. 23. julija je bil potrjen mir s pape?em po
anan?kem konkordatu
, bil je dolo?en 15-letni mir s kraljem Sicilije in 6-letni z ob?inami. Friderik je ostal v Italiji do konca leta; nato se je leta 1178 vrnil v Nem?ijo, kjer je dokon?no re?il spore s fevdalci, posebno z bratrancem, Henrikom Gvelfi?kim, ki je bil obto?en, da ni voja?ko pomagal cesarju.
V Italiji se mu je dobro godilo, saj je mir trajal in najva?nej?i zavezniki ob?in so bili mrtvi. Dokon?en mir je bil dogovorjen v Piacenzi in podpisan v
Konstanci
25. junija 1183: s tem konkordatom je Friderik priznal obstoj Lige ter podelil upravna, politi?na in sodna dovoljenja; priznal je tudi od prebivalstva izvoljene konzule. Ob?ine pa so morale
una tantum
pla?ati 15.000 in vsako leto 2.000 srebrnih mark. Br? ko je cesar pri?el v Italijo so mu podelili oblast, da bi razre?il trenja med eno in drugo ob?ino. Tako se je odpovedal absolutni oblasti, da bi ob?ine imele ve?jo avtonomijo.
Leta 1186 sta se njegov sin
Henrik VI. Nem?ki
in
Kostanca iz Altovilla
(ta je bila zadnja dedinja normanske dinastije) poro?ila, tako da je Friderik lahko anektiral
ju?no Italijo
cesarstvu.
Po padcu
Jeruzalema
leta 1187, je nov
pape? Gregor VIII.
pripravil novo kri?arsko vojno. Privla?na je bila tudi zaradi veli?anskega plena, ki bi ga kri?arji dosegli; to je bila
tretja kri?arska vojna
. Friderika so povi?ali v kri?arja 27. marca 1188 v
Mainzu
; vedel je, da je bila
druga kri?arska vojna
slabo organizirana, zato je sam poskrbel, da bi se bolje pripravili. Friderik je pustil za sabo sina Henrika VI., ki bi vladal cesarstvu, ter se maja leta 1189 napotil iz
Regensburga
, na
Bavarskem
, s sprevodom 20.000 vitezov.
Friderik je prihrumel skozi
Mad?arsko
ter se tam tudi prvi? ustavil, skozi
Balkan
ter se postopoma bli?al
Konstantinoplu
(sodobni
Carigrad
). Po poti je s svojimi ?etami izvr?il ?tevilne
antisemitske
pogrome
, saj so bili takrat (tudi pozneje)
Judje
zelo spretni trgovci (velik del bogastva je bil v lasti Judov) in si tako pridobil finan?ne pripomo?ke za nadaljevanje poti. Ko je dospel do Konstantinopla je vpra?al za dovoljenje
Izaka II.
, da bi se napotil proti
Anatoliji
. Izak se ga je zbal in zaprl Friderikove poslance. Po dolgem sporu, zaradi katerega je moral tudi Henrik VI. prisko?iti na pomo? z ladjami, se je februarja leta 1190 dogovoril z Izakom ter podpisal pogodbo v
Edirnu
,s katero so lahko prekora?ili morsko o?ino
Helespont
(sodobne Dardanele) ter prispeli do
Male Azije
, od koder so se napotili proti
Kilikiji
, kjer je junija leta 1190, pri
reki Salef
(danes tur?ko G?ksu), Friderik umrl.
Obstajajo najrazli?nej?e teorije o tej smrti, a najbolj priljubljena je ta, da je zaradi toplote in te?kega oklepa do?ivel sr?no kap.
O Frideriku govori veliko
legend
. Ena od teh, ki so jo ?irili
Germani
, je, da se skriva in se bo spet pri?el bojevat s sovra?niki, ?e mo?nej?i.
Mitolo?ki prizor njegove smrti pravi, da je imel
kopje usode
. Mit pravi, da kdor je imel to kopje, je bil nepremagljiv, vendar, ?e mu je to kopje ?lo iz rok, je kmalu za tem umrl. Pravijo, da mu je kopje padlo iz rok, ko je gledal neko reko.
Druga verzija je podobna
slovenskemu
liku
kralja Matja?a
. Ta pravi, da je Friderik v neki jami na hribu
Kyffhauser
in ko bodo vrane nehale leteti okrog njega, bo spet pri?el ven in
Nem?ija
bo spet mo?na kot v?asih. Legenda pravi, da se bo to zgodilo, ko mu bo rde?a brada zrasla in ovila trikrat okoli mize. Legende so nastale za ne?aka Friderika, vendar sta o njem pisala kasneje
Brata Grimm
.
|
---|
Karolin?ka dr?ava
| | |
---|
Sveto rimsko
cesarstvo
| |
---|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Drugo
| |
---|