Diplodok Fosilni razpon: Pozna jura
Okostje Diplodocusa carnegii iz Museum fur Naturkunde , na za?asnem ogledu v Berlin Hauptbahnhof , ko so muzej leta 2007 prenavljali
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (?ivali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Reptilia (plazilci) Nadred: Dinosauria (dinozavri) Red: Saurischia (zavrishiji) Podred: Sauropodomorpha (zavropodomorfi) Ni?ji red: Sauropoda (zavropodi) Dru?ina: Diplodocidae Rod: Diplodocus Marsh , 1878
Vrste
D. longus Marsh, 1878 ( tipska vrsta ) D. carnegii Hatcher , 1901 D. hayi Holland, 1924 D. hallorum (Gillette, 1991) Lucas et al. , 2004
Sinonimi
Seismosaurus Gillette, 1991

Diplodok ( znanstveno ime Diplodocus ) je rod diplodokoidnih zavropodnih dinozavrov , katerih fosile je odkril ?e leta 1877 S. W. Williston . Ime samo je skoval Othniel Charles Marsh leta 1878 , in je neolatinski pojem, ki izhaja iz stare gr??ine διπλ?ο? ( diploos ) "dvojen" in δοκ?? (dokos) "steber".

?ivel je na obmo?ju, ki je sedaj Severna Amerika ob koncu jure . Diplodok je eden najbolj pogostih dinozavrskih fosilov v zgornji Morrisonovi formaciji , v nizu nizkih morskih in aluvialnih sedimentov, ki so se nalo?ili pred 150 do 147 milijoni let pr. n. ?t. Morrisonova formacija bele?i okolje in ?as, ko so dominirali gigantski zavropodi, kot so bili Camarasaurus , Barosaurus , Apatosaurus in Brachiosaurus . ^[1]

Diplodok je eden izmed najbolj prepoznavnih dinozavrov, s klasi?no dinozavrsko obliko, dolgim vratom in repom in ?tirimi mo?nimi nogami. Veliko let je veljal za najdalj?ega poznanega dinozavra. Njegova enormna velikost je morda bila zastra?evalna za predatorje, kot so bili Allosaurus in Ceratosaurus : njuni ostanki so bili najdeni v isti plasti, kar sugerira, da so ?iveli v isti dobi kot diplodok .

Opis [ uredi | uredi kodo ]

Eden najbolj znanih zavropodov, Diplodok je bila velika dolgovrata ?ival z dolgim, bi?u podobnim repom. Sprednje okon?ine so bile rahlo kraj?e kot zadnje, kar se je odra?alo v vodoravni dr?i. Tak?na dolgovrata, dolgorepa ?ival s ?tirimi mo?nimi nogami je bila primerjana z vise?im mostom. ^[2] V resnici je Diplodok najdalj?i dinozaver, poznan iz kompletnega okostja. ^[2] Delni ostanki D. halloruma so podalj?ali ocenjeno dol?ino, ?eprav ne za toliko, kot se je prvotno mislilo, ko je bil prvi? opisan leta 1991 . Odkritelj David Gillete je ocenil njegovo dol?ino do 54 m, kar ga je naredilo najdalj?ega dinozavra, ne upo?tevaje tistih, katerih so ohranjeni samo borni ostanki, kot je Amphicoelias . Nekateri izra?uni te?e segajo celo do 113 ton, ?eprav naj bi ta te?a bila prevelika in naj bi dosegali le 50 ton.

Opombe in reference [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Diplodocus

Wikivrste vsebujejo ?e ve? podatkov o temi: Diplodocus

• Diplodocus in the Dino Directory
• Museo Nacional de Ciencias Naturales, Madrid
• Diplodocus Marsh, by J.B. Hatcher 1901 - Its Osteology, Taxonomy, and Probable Habits, with a Restoration of the Skeleton. Memoirs of the Carnegie Museum, Volume 1, Number 1, 1901. Full text, Free to read.
• Carnegie Museum of Natural History - History Arhivirano 2006-06-18 na Wayback Machine .
• Skeletal restorations of diplodocids Arhivirano 2006-12-29 na Wayback Machine . including D. carnegii , D. longus , and D. hallorum , from Scott Hartman's Skeletal Drawing website.
• Chapter 5: The Amphibious Dinosaurs - Brontosaurus, Diplodocusw, Etc. Sub-Order Opisthocœlia (Cetiosauria or Sauropoda by W. D. Matthew, who is credited amongst other accomplishments as authorship of the family Dromaeosauridae, and former Curator of Vertebrate Paleontology at the American Museum of Natural History in New York; Originally published in 1915

Ta ?lanek o dinozavrih je ?krbina . Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite .

• p
• p
• u