Kalabrija
(
italijansko
Calabria
, kalabrijsko
Calabbria
, gr?ko-kalabrijsko
Kalavria
,
arbere?ko
Kalabri
) je polotok na jugu Italije oz. Apeninskega polotoka in obenem ena od dvajsetih
de?el
, ki sestavljajo
Italijo
. Glavno mesto je
Catanzaro
, najve?je pa
Reggio Calabria
. Na
severu
meji z de?elo
Bazilikata
, na
zahodu
s
Tirenskim morjem
(od zaliva
Policastro
na severu preko ju?nej?ega zaliva
Svete Eufemije
), na
vzhodu
z
Jonskim morjem
(
Tarantski zaliv
in ju?neje bisteno manj?i zaliv
Squillace
), na
jugu
pa jo
Mesinska o?ina
lo?i od
Sicilije
. Deli se na pet
pokrajin
:
Catanzaro
(80
ob?in
),
Cosenza
(155 ob?in),
Crotone
(27 ob?in),
Reggio Calabria
(97 ob?in),
Vibo Valentia
(50 ob?in) in ?teje slaba 2 milijona prebivalcev. Pod Kalabrijo spadata tudi dva majhna
otoka
blizu tirenske obale, in sicer
Isola di Dino
in
Isola di Cirella
.
Zemljepisna lega in podnebje
[
uredi
|
uredi kodo
]
Kalabrija je
gri?evnata
(49 %) in
gorata
(42 %) de?ela. Gorovje je znano pod skupnim
imenom
Kalabrijske Alpe
, saj je po sestavu prete?no
granitsko
in torej ne spada k
Apeninom
.
Ravninski
svet ob vzno?ju gora, posebno jonska
obala
, je
ilovnat
in
sljudast
, torej neprimeren za obdelovanje. Osrednja pokrajina je
visoka planota
imenovana
Sila
, ki je popolnoma prekrita z
gozdovi
. Na skrajnem jugu jo zapira
Aspromonte
, ki je sorazmerno nizko: najvi?ji vrhovi so:
Pollino
(2271 m),
Monte Botte Donato
(1928 m) in
Montalto
(1955 m) in skoraj neobljudeno gorovje, od leta
1994
narodni park
. Edini ve?ji
reki
sta
Crati
in
Neto
. Zna?ilnost de?ele so
fiumare
, ki so
vodni tokovi
brez dolo?enega
izvira
:
vodo
jim dona?a ne?teto manj?ih
potokov
in ve? obdobnih velikih
slapov
, ki jih zgodaj spomladi ustvarja kopne?i
sneg
. Zaradi strmih pobo?ij, ki pogojujejo dol?ino tokov in dero?nost vode, se
fiumare
globoko zare?ejo v skale in izdolbejo prave
kanjone
. Zadnji del
fiumar
, ?e blizu izliva, je pa ?iroka in plitva
struga
, posejana z
gru??em
in
peskom
. Veliko je
umetnih jezer
, ve?ina na podro?ju Sile.
Podnebje
je sredozemsko, s
temperaturami
med 10 °C in 40 °C. V vi?inah je podnebje ponekod skoraj alpsko, saj so
zime
izredno mrzle in sne?ene,
poletja
pa sorazmerno hladna.
Rastlinstvo
se razlikuje v glavnem glede na
nadmorsko vi?ino
. Do 600 metrov je povsod
makija
in raste predvsem
oljka
, do 1000 m raste
kostanj
in
hrast
, vi?e pa
bukev
in
smreka
.
Znani so
grafiti
v kraju Papasidero, ki pri?ajo, da je bil ?lovek prisoten v Kalabriji ?e 12.000 let od tega. Tudi
gr?ka
mitologija
govori o junakih, ki naj bi 900 let pred padcem
Troje
pri?li iz
Sirije
v te kraje, in o njihovem potomcu Italu, po katerem naj bi dobilo ime njegovo
pleme
in pozneje vse ozemlje.
Zgodovina
govori, da je poleg njih bivalo na
polotoku
tudi
oskijsko
pleme
Bruci
, a obe plemeni sta se morali umakniti, ko so de?elo zasedli
Grki
, ki so tu ustanovili
kolonijo
Velika Gr?ija
(
Magna Graecia
). Prihod
Rimljanov
v
tretjem stoletju
je odvzel gr?ki koloniji
oblast
in
ekonomsko
samostojnost, ne pa
kulture
. Slavna gr?ka preteklost je zapustila neizbrisne posledice. ?e dandanes se na primer ponekod v Kalabriji govori
jezik
(imenovan ≫grecano≪), ki sloni na anti?ni
gr??ini
. Posebne zgodovinske va?nosti so
samostani
, kjer so gr?ki
menihi
ohranili veliko
prevodov
klasi?nih
avtorjev, ki so bili drugod v
srednjem veku
uni?eni. Po Rimljanih so po raznih
vojnah
pri?li na oblast
bizantinci
, pozneje
Langobardi
in leta
1061
Normani
. De?ela je potem bila vklju?ena v
Neapeljsko kraljevino
in kot njen del je bila pod vlado
Habsbur?anov
,
?pancev
,
Avstrijcev
in
Burbonov
, za kratek ?as tudi
Francozov
.
V srednjem veku in vse do konca
osemnajstega stoletja
so de?elo napadali morski roparji, zaradi ?esar se je
prebivalstvo
umaknilo v notranjost in se ni dosti vklju?evalo v
politiko
. Kot drugod po ju?ni Italiji, se je tudi v Kalabriji razvilo razbojni?tvo, ki je bilo v teh krajih ?e posebno socialnega zna?aja, ?eprav seveda ne brez izklju?no kriminalnih elementov.
Zgodovinski umik prebivalstva iz javnega ?ivljenja je negativno vplival na razvoj ?e sicer skromnega
kmetijstva
. Ob
zedinjenju Italije
(1861) je bila de?ela
fevdalno
urejena in novi
zakoni
, ki niso uvedli sanacijskih ukrepov, stanja niso spremenili. ?ele v drugi polovici
preteklega stoletja
je drobljenje velikih posesti dovolilo privatne pobude in intenzivno kmetovanje, ki se povezuje s predelovalno
?ivilsko industrijo
. Glavni pridelki so
?ito
, oljka,
agrumi
,
vinska trta
in kostanj. Tudi
?ivinoreja
je precej razvita. V gorskih krajih ?ivina (
govedo
,
pra?i?i
in
drobnica
) ne pozna hlevov, ker se spomladi in jeseni seli na ugodnej?e pa?nike, in je torej le delno v doma?i reji. Pomemben je
ribolov
, predvsem na
tuno
in
me?arico
.
Industrija
je skromna.
Danes je glavna
gospodarska
panoga
turizem
. Izredne naravne lepote Kalabrije in bogata zgodovina, ki je razvidna iz ne?tetih
arheolo?kih
najdi??, so glavni vzroki za vedno ve?je turisti?no povpra?evanje. V zadnjih desetletjih se je de?ela tudi temu primerno odzvala z dobrimi
gostinskimi
storitvami.
#
|
Ob?ina
|
Pokrajina/Metropolitansko mesto
|
Prebivalci
|
Povr?ina (km²)
|
1
|
Reggio Calabria
|
Reggio Calabria
|
171 468
|
239,04
|
2
|
Catanzaro
|
Katanzaro
|
84 983
|
112,72
|
3
|
Corigliano-Rossano
|
Cosenza
|
73 824
|
346,56
|
4
|
Lamezia Terme
|
Katanzaro
|
66 898
|
162,43
|
5
|
Cosenza
|
Cosenza
|
63 561
|
37,86
|
6
|
Crotone
|
Crotone
|
57 927
|
179,83
|
7
|
Rende
|
Cosenza
|
36 188
|
55,28
|
8
|
Vibo Valentia
|
Vibo Valentia
|
31 211
|
46,57
|
9
|
Castrovillari
|
Cosenza
|
20 765
|
130,64
|
10
|
Montalto Uffugo
|
Cosenza
|
20 061
|
76,67
|
11
|
Acri
|
Cosenza
|
19 125
|
200,63
|
12
|
Gioia Tauro
|
Reggio Calabria
|
19 089
|
39,87
|
13
|
Palmi
|
Reggio Calabria
|
17 808
|
32,12
|
14
|
Siderno
|
Reggio Calabria
|
17 527
|
31,86
|
15
|
Isola di Capo Rizzuto
|
Crotone
|
17 189
|
126,65
|
16
|
Cassano all'Ionio
|
Cosenza
|
16 540
|
159,07
|
17
|
San Giovanni in Fiore
|
Cosenza
|
16 060
|
282,53
|
18
|
Taurianova
|
Reggio Calabria
|
14 837
|
48,55
|
19
|
Paola
|
Cosenza
|
14 751
|
42,88
|
20
|
Rosarno
|
Reggio Calabria
|
14 533
|
39,56
|
21
|
Amantea
|
Cosenza
|
13 873
|
29,46
|
22
|
Ciro Marina
|
Crotone
|
13 840
|
41,68
|
23
|
Villa San Giovanni
|
Reggio Calabria
|
12 852
|
12,17
|
24
|
Locri
|
Reggio Calabria
|
11 810
|
25,75
|
25
|
Scalea
|
Cosenza
|
11 069
|
22,56
|
26
|
Melito di Porto Salvo
|
Reggio Calabria
|
10 553
|
35,41
|
27
|
Polistena
|
Reggio Calabria
|
9 893
|
11,77
|
28
|
Bisignano
|
Cosenza
|
9 787
|
86,20
|
29
|
Cittanova
|
Reggio Calabria
|
9 730
|
61,98
|
30
|
Crosia
|
Cosenza
|
9 671
|
21,10
|
|
---|
| |
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Drugo
| |
---|
- ↑
≫Bilancio demografico mensile anno 2023 (dati provvisori)≪
.
demo.istat.it
. ISTAT.